Islamistični uporniki zavzeli strateško mesto Hama

Prvič po izbruhu konflikta v Siriji leta 2011 je sirska vojska izgubila nadzor nad mestom Hama na zahodu države. Islamistični uporniki so vstopili v Hamo v bitki za vitalno lokacijo na cesti proti Damasku, kar je, poroča Guardian, »zadnji izziv za Bašarja al Asada za nadzor nad državo«.

Skrajneži pod vodstvom skupine Hajat Tahrir al Šam (HTŠ) so v četrtek v mesto vdrli z vzhoda, potem ko so ga obkolili in se pet dni zanj spopadali s silami, zvestimi Asadu.

»Ta zmaga bo brez maščevanja in bo usmiljena,« je dejal vodja HTS Abu Mohamed al-Džolani v sporočilu prebivalcem Hame.

Sirsko obrambno ministrstvo je sprva zanikalo, da bi uporniki vstopili v Hamo, in svoje obrambne črte označilo za »neosvojljive«. Ko pa so se spopadi okrepili in se približali središču mesta, je sirska vojska sporočila, da se je umaknila in prerazporedila svoje sile, »da bi ohranila življenja civilistov in ne vpletla prebivalcev Hame v bitke«.

Bliskovita ofenziva proti silam predsednika Bašarja al Asada. FOTO: Omar Haj Kadour/AFP

Guardian spomni, da je bila Hama, ki leži ob avtocesti, leta 2011 prizorišče množičnih uporov proti Asadu in nato hudih bitk, ko so opozicijske sile neuspešno poskušale prevzeti nadzor nad mestom.

Uporniški pohod na Alep je pretresel Bližnji vzhod

Hama je tudi prizorišče zloglasnega pokola leta 1982, ko so sile, zveste nekdanjemu predsedniku Hafezu al Asadu, oblegale mesto, da bi preprečile vstajo, ki so jo vodili sunitski muslimani, nasprotniki njegove vladavine.

Asad tudi Alepa več ne nadzira

Obsežna ofenziva, ki jo vodi HTŠ, je povzročila, da je Asad izgubil nadzor nad drugim največjim sirskim mestom Alepom, pa tudi nad deli severovzhoda države. Zdi se, da so nenadne izgube vznemirile Asadove dolgoletne podpornike v Moskvi in ​​Teheranu, pri čemer so ruske sile preobremenjene z invazijo na Ukrajino in Iranci pa zaskrbljeni, da bodo tarče izraelskih zračnih napadov na sirskem ozemlju.

Islamisti med ofenzivo na severozahodu Sirije zasedli pet četrti v Alepu

Gregory Waters, analitik sirske vojske z Bližnjevzhodnega inštituta, je za Guardian dejal, da je kombinacija »nizke morale, nizkega plačila, korupcije in disfunkcionalnosti znotraj poveljniške verige« prispevala k nenadnemu pobegu vladnih sil z območij, ki so jih nadzorovale leta.

Sirska vojska je bila po njegovih besedah ​​popolnoma nepripravljena na ofenzivo upornikov.

Sredi poročil o naraščajočem dezertiranju iz sirske vojske in o borcih, ki bežijo s svojih položajev, je Asad v začetku tega tedna izdal odlok o povišanju plač vojaškega osebja za 50 odstotkov.

»Mislim, da je težko videti scenarij, po katerem bi sile, zveste režimu v Damasku, lahko ponovno dobile zagon,« je dejal. »Tudi če se Rusi in Iran ali sile, ki jih podpira Iran, bolj vključijo, so še vedno omejene z lastnimi vojnami. Malo verjetno je, da bi dosegli nekdanjo raven podpore.«