Neomejen dostop | že od 9,99€
»Konec Asadove diktature je pozitiven in dolgo pričakovan dogodek. Kaže tudi na šibkost Asadovih podpornikov, Rusije in Irana,« je odzivu na dogajanje v Siriji zapisala zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Prednostna naloga je po njenih besedah zagotoviti varnost v regiji. Sodelovala bo z vsemi konstruktivnimi partnerji v Siriji in v regiji. »Proces obnove Sirije bo dolg in zapleten, vse strani pa morajo biti pripravljene na konstruktivno sodelovanje,« je še ocenila.
Številni prebežniki iz Sirije po Evropi množično proslavljajo padec Asada. O množičnih praznovanjih in shodih v podporo islamističnim upornikom poročajo iz številnih evropski mest, zlasti iz Nemčije in Švedske. Tudi na Dunaju Sirci proslavljajo na ulicah.
Padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je po prepričanju zunanje ministrice Tanje Fajon »zgodovinska priložnost za sirsko ljudstvo«. Rešitev za trenutne razmere je lahko zgolj politična pod sirskim vodstvom, meni. Premier Robert Golob je padec Asadovega režima označil za dolgo pričakovan trenutek, ki je ljudem prinesel upanje. Zapisal je, da so zadnji dogodki v Siriji ljudem po letih neizmernega trpljenja in nasilja ljudem prinesli upanje.
Padec Asadovega diktatorstva je zagotovo dolgo pričakovan trenutek, je zapisal premier, ki upa, da bodo Sirci zdaj dobili priložnost za dostojanstveno, varno in stabilno prihodnost, ki si jo zaslužijo. Kot je dodal, se veseli razprave z drugimi evropskimi voditelji o tem, kako lahko pomagamo sirskemu ljudstvu doseči takšno prihodnost.
»Padec Asadovega režima predstavlja zgodovinsko priložnost za sirsko ljudstvo, ki si po letih trpljenja in negotovosti zasluži ob podpori mednarodne skupnosti zgraditi novo Sirijo, pomirjeno samo s seboj in soseščino, ter enotno, ozemeljsko celovito in suvereno. Rešitev za trenutno situacijo je lahko zgolj politična, pod sirskim vodstvom - takšna rešitev, ki bo izpolnila želje in prizadevanja sirskega prebivalstva in bo dosežena pod vodstvom posebnega odposlanca OZN Geira Otta Pedersena in ob polnem spoštovanju resolucije Varnostnega sveta OZN 2254,« so odziv ministrice Fajon za STA povzeli na zunanjem ministrstvu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi zagotovila, da bo EU pomagala obnoviti Sirijo, ki bo varovala manjšine. »Evropa je pripravljena podpreti varovanje nacionalne enotnosti in obnovo sirske države, ki ščiti vse manjšine,« je zapisala. »Kruta Asadova diktatura je padla. Ta zgodovinska sprememba v regiji ponuja priložnosti, vendar ni brez tveganj,« je dodala. Izpostavila je, da je EU v stikih s ključnimi voditelji v Evropi in regiji ter da spremlja hiter razvoj dogodkov.
Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na današnje dogodke v Siriji padec Asadovega režima označil kot trenutek zgodovinske priložnosti, a tudi kot trenutek tveganja in negotovosti. Ob tem je hkrati napovedal, da bodo ZDA pri politični tranziciji sodelovale z vsemi sirskimi skupinami, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je opozoril, da imajo nekatere sirske uporniške skupine »mračno zgodovino terorizma«, zato bo Washington ocenil njihovo delovanje.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je danes na svoji platformi Truth Social komentiral, da je sirski predsednik »pobegnil iz svoje države«, potem ko je izgubil podporo Rusije. »Njegova zaščitnica Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina ni bila več zainteresirana za njegovo zaščito,« je zapisal.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako pozdravil novico o padcu sirskega predsednika Asada in dejal, da bo Francija še naprej skrbela za varnost vseh na Bližnjem vzhodu. »Barbarska država je padla. Končno. Poklonim se sirskemu ljudstvu, njegovemu pogumu in potrpežljivosti. V tem trenutku negotovosti jim želim mir, svobodo in enotnost,« je zapisal Macron v objavi na X. »Francija bo ostala zavezana varnosti vseh na Bližnjem vzhodu.«
Namestnica britanskega premiera Angela Rayner je za televizijo Sky News povedala, da »potrebujemo stabilnost v tej regiji«. »Potrebujemo politično rešitev, kjer vlada deluje v interesu sirskega prebivalstva,« je dejala. Podobno je sporočilo špansko zunanje ministrstvo, ki se zavzema za miren prenos oblasti in stabilnost v Siriji.
»Država zdaj ne sme pasti v roke drugih skrajnežev, ne glede na njihovo obliko,« pa je opozorila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Pozvala je k »popolni zaščiti etničnih in verskih manjšin, kot so Kurdi, alaviti in kristjani«.
Turški zunanji minister Hakan Fidan je po strmoglavljenju režima v Siriji dejal, da bi morali mednarodni in regionalni akterji zagotoviti miren prenos oblasti v državi, milijoni sirskih beguncev pa da se lahko vrnejo v domovino.
Poveljnik kurdskih Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki nadzorujejo dele severovzhoda države in jih podpirajo ZDA, pa je danes pozdravil »zgodovinske« trenutke. Poveljnik SDF Mazlum Abdi pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v izjavi na telegramu navedel, da se v Siriji dogajajo »zgodovinski trenutki, ko smo priča padcu avtoritarnega režima v Damasku«. Dodal je, da »ta sprememba predstavlja priložnost za izgradnjo nove Sirije, ki temelji na demokraciji in pravičnosti, ki zagotavlja pravice vseh Sircev«.
Združeni arabski emirati pa so danes pozvali Sirce, naj sodelujejo, da bi preprečili kaotične razmere v državi. »Upamo, da bodo Sirci sodelovali med seboj, da ne bomo priča zgolj še eni epizodi kaosa,« je dejal predsedniški svetovalec Anvar Gargaš na dogodku v Bahrajnu.
Egipt pa je vse strani v Siriji pozval, naj ohranijo zmogljivosti države in nacionalnih institucij, je sporočilo egiptovsko zunanje ministrstvo. Zunanje ministrstvo Egipa je v prvem komentarju arabske vlade o razmerah v Siriji sporočilo, da zelo pozorno spremlja razmere in potrjuje svojo podporo sirskemu ljudstvu ter suverenosti in enotnosti države.
Jordanski kralj Abdulah II. je izjavil, da njegova vlada »podpira sirske brate ter spoštuje njihovo voljo in odločitve«, potem ko so uporniki strmoglavili oblast Bašarja al Asada. Kralj je še sporočil, da si je treba prizadevati za stabilnost in preprečiti vsak konflikt, ki bi lahko povzročil kaos. Jordanski notranji minister je dejal, da je država zaprla svojo stran meje »zaradi okoliških varnostnih razmer na jugu Sirije«.
Po poročanju španske tiskovne agencije EFE se je sicer na stotine sirskih beguncev iz Libanona že odpravilo nazaj v Sirijo. Na glavnem mejnem prehodu med državama so se danes vile dolge kolone vozil, ki so čakala na vstop Sirijo. Potniki so ob tem navdušeno vzklikali in pozdravljali padec Asadovega režima.
Sirskemu prebivalstvu so čestitale tudi talibanske oblasti v Afganistanu. »Upamo, da bo tranzicijski proces izveden na način, ki bo skladen s težnjami sirskega ljudstva, s čimer bo tlakovana pot za vzpostavitev neodvisne in storitveno usmerjene islamske vlade,« je sporočilo zunanje ministrstvo.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu spremljajo razmere v Siriji prek veleposlaništev in koordinacije EU. Podatkov, da bi bili tam slovenski državljani, nimajo, za zdaj se jim od tam ni nihče javil ali prosil za pomoč, so danes za STA pojasnili v službi za odnose z javnostjo. Sirija je sicer na lestvici ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) že od aprila označena s črno barvo, ki pomeni najvišjo stopnjo varnostnega tveganja.
To pomeni, da MZEZ odsvetuje vsa potovanja v državo, obenem pa državljane, ki se tam morebiti že nahajajo, poziva, naj jo nemudoma zapustijo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji