Križarska vojna politične elite proti hrvaškim novinarjem

Hrvaška je država, v kateri so novinarji in mediji lahko obsojeni zaradi objave resničnih dejstev. To je bilo eno osrednjih sporočil protesta hrvaških novinarjev, ki so napovedali, da bodo nadaljevali boj za neodvisnost in svobodo novinarskega poklica.

Po oceni policije se je protesta udeležilo približno 1500 ljudi, med njimi tudi številna najuglednejša novinarska peresa. Novinarskega protesta leta 2016 se je udeležilo le okoli 300 ljudi, kar priča o resnosti problema. Ker se hrvaška vlada obnaša ignorantsko, bo sredi tedna obiskala Zagreb tudi mednarodna misija s predstavniki evropske novinarske zveze na čelu. Hrvaško novinarsko društvo (HND) bo s sramotnimi razmerami na hrvaški medijski sceni seznanilo vse pristojne evropske institucije.

Predsednik HND Hrvoje Zovko je za Delo izpostavil, da tožbe hrvaške radiotelevizije (HRT) proti svojim zaposlenim, nekdanjim zaposlenim, funkcionarjem novinarskih združenj in drugim novinarskim kolegom kažejo na pomanjkanje osnovnega razumevanja poslanstva in vloge javnega medija. To tudi pomeni zlorabo javnega denarja za obračunavanje s kritičnimi posamezniki in mediji. Poleg javnih institucij so tožniki tudi najvišji predstavniki vladajoče politične elite, ki v križarski vojni proti novinarjem zlorabljajo tožbe kot sredstvo pritiska.
 

Svoboda govora je na psu

Na shodu so še izpostavili, da je bilo proti novinarjem na Hrvaškem vloženih približno 1200 tožb zaradi duševnih bolečin, novinarji so prejeli več kot 50 resnih groženj, tudi s smrtjo, od leta 2014 pa je bilo pretepenih 18 novinarjev. Nekateri storilci so se znašli na zatožni klopi, medtem ko naročniki napadov na novinarje niso znani.



Na Hrvaškem lahko vsak klatež ali kriminalec dobi tožbo zoper novinarje zaradi duševnih bolečin, tudi če gre za objavo resničnih dejstev ali satirični zapis. V tej zvezi je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu že večkrat opozorilo na visoke odškodnine proti medijem zaradi razžalitve ugleda in časti.

HND je vladi izročil osem zahtev za spremembo odnosa do medijev in novinarjev. Med drugim od nje zahtevajo spremembo zakonodaje, da bo lahko zaščitila novinarje, ki profesionalno opravljajo svoje delo. Novinarski protest so poleg evropskih in regijskih novinarskih združenj podprle tudi nekatere znane osebnosti iz vrst levosredinskih in levičarskih strank. Po njihovem je zastrašujoče tudi splošno stanje svobode govora na Hrvaškem. Da gre za nesluten pritisk na javno izgovorjeno resnico, pri čemer se sodišča uporabljajo kot institucije cenzure, je ocenilo tudi hrvaško društvo pisateljev. Zovko je sklenil z besedami, da je treba povedati, da je dovolj uničevanja novinarstva kot javnega dobrega.