Neomejen dostop | že od 9,99€
18. novembra lani so v Vigonovu pri Benetkah odkrili truplo dvaindvajsetletne Giulie Cecchettin, 105. žrtve femicida v Italiji v lanskem letu. Študentka biomedicinskega inženiringa je umrla v noči na 11. november za posledicami grozovitega nasilja. Storilec in njen nekdanji fant Filippo Turetta ji je zadal več kot sedemdeset vbodnih ran, potem ko jo je na parkirišču nakupovalnega centra brutalno pretepel.
Dan zatem, ko so domači izvedeli, da je bila Giulia umorjena, je njena sestra Elena Cecchettin dala intervju za italijanske medije. »Ne potrebujemo minute molka – požgite vse,« je pozvala in dodala: »Potrebujemo kulturno revolucijo, ki bo zagotovila, da bo Giuliin primer zadnji,« je povedala po poročanju Guardiana.
Turetta je po grozovitem zločinu pobegnil v Avstrijo, kjer so ga teden dni kasneje oblasti prijele v bližini Leipziga in ga izročile Italiji. Storilec je umor takoj priznal, tožilci pa so včeraj zahtevali, da ga sodišče obsodi na dosmrtni zapor zaradi naklepnega umora, ugrabitve, krutosti, zalezovanja in skrivanja trupla. Razsodba bo izrečena 3. decembra.
Cecchettinova bi najverjetneje postala le brezimna številka v žalostni statistiki femicidov, če ne bi bilo Eleninega gorečega poziva k spremembi »patriarhalne miselnosti, v kateri korenini kultura posilstva«, ki je v Italiji sprožil proteste po celotni državi.
»Ne vem, od kod izvira moj pogum,« je dejala Elena v intervjuju za Guardian. »Vem le, da sem imela v mislih Giulio in da sem morala izkoristiti trenutek, da povem stvari takšne, kakršne so. Preveč je ljudi, ki jih opravičuje vrsta družbenih dejavnikov, ki čutijo, da imajo lahko moč nad življenjem nekoga drugega.«
Od umora Cecchettinove novembra lani je v Italiji pod roko moškega umrlo sto šest žensk. V veliki večini teh primerov je bil storilec žrtvin trenutni ali nekdanji partner. V Italiji je pred kratkim zaradi padca z balkona umrlo trinajstletno dekle, porinil pa naj bi jo petnajstletni fant, ki so ga kasneje aretirali.
V soboto je v Rimu potekal letni protest proti nasilju nad ženskami, ki se ga je udeležilo več kot 150.000 ljudi s sporočili na transparentih, kot je »Razorožimo patriarhat«. Njihov shod so podžgale izjave ministra za šolstvo Giuseppeja Valditara, ki je dejal, da patriarhat ne obstaja več.
Valditara je porast nasilja nad ženskami pripisal porastu števila priseljencev, predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni pa mu je pritrdila. Množica protestnikov je ostro obsodila nesposobnost skrajno desne vlade pri spopadanju z nasiljem nad ženskami, Elena Cecchettin pa je ministrovo izjavo o priseljencih komentirala: »Giulio je ubil ugleden italijanski belec.« Vprašala je še: »Kaj namerava storiti vlada?«
Elena, študentka magistrskega študija mikrobiologije na Dunaju, je okrog osme ure zjutraj na dan izginotja svoje sestre prejela klic brata Davida, ali se ji je Giulia kaj oglasila. Ko je Elena izvedela, da je bila Giulia prejšnji večer s Turettom, je bratu dejala, naj takoj pokliče policijo. »Bala sem se Filippa in dobila sem občutek, da je ne bom nikoli več videla.«
Turetta je beneškemu sodišču povedal, da je Cecchettinovo nameraval ugrabiti in ubiti, ker ga je zapustila, ter nato storiti samomor. Njuno razmerje je trajalo približno eno leto, preden ga je Giulia avgusta lani zapustila. Elena Cecchettin je za Guardian povedala, da je bil Turetta »nadzorovalen in manipulativen«. Dodala je, da v preteklosti ni kazal znakov fizičnega nasilja, ko pa ga je Giulia zapustila, ji je grozil s samomorom. Kot pri veliko primerih femicidov Turetta ni mogel sprejeti, da je njuna zveza končana.
»Giulia se ni želela čutiti odgovorno za njegov samomor, tudi če to ne bi bila njena krivda,« je dejala Elena. »Z njo je manipuliral in poskušala je omiliti težavo. Zato podcenjujemo psihično zlorabo – včasih se žrtev sploh ne prepozna kot žrtev in kot družba vedno krivimo žrtev.«
Ko so o grozljivem zločinu pisali v medijih, je marsikdo krivdo zvalil na Cecchettinovo. Spraševali so se, zakaj se Giulia ni rešila, Filippa pa so prikazovali kot pridnega fanta, ki ne bi škodil niti mravlji. »Bilo je absurdno,« je opozorila Elena in dodala: »Zakaj ni bil [Filippo] poučen? Kako je prišel do te točke?«
Glavna naloga društva Giulia Cecchettin, ki jo je po njenem umoru ustanovil žrtvin oče Gino, je »izobraževati, da lahko naredimo spremembo« in poudaril: »Nasilje nad ženskami je kolektivni neuspeh, in ne težava posameznika.«
Družina poziva, da bi morali že otroke v osnovnih šolah poučevati o čustvih in spolnosti. Poročajo, da se je na njihovo društvo obrnilo večje število žrtev in njihovih sorodnikov, saj vlada ne poskrbi za pomoč in njihovo zaščito: »Radi bi pomagali vsem, a za božjo voljo, saj nimamo dovolj sredstev. Društva, ki se samofinancirajo, pravzaprav opravljajo celotno delo. Vladi očitno ni mar, ali so ženske varne in zaščitene.«
Elena je prepričana, da ima družba moč, da prinese spremembe. »Ampak vsi moramo prevzeti odgovornost, da rešimo težave. To pomeni, da moramo doseči, da femicidov ne bo več.« Do takrat pa pravi: »Za Giulio požgite vse«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji