Šarčeva košarica evropskemu parlamentu

Bruselj – Premier Marjan Šarec je zavrnil ponudbo evropskega parlamenta, da bi nastopil na njegovem plenarnem zasedanju prihodnji teden v Strasbourgu in predstavil svojo vizijo prihodnosti EU.

Z nastopi predsednikov vlad in držav članic EU želi evropski parlament na najvišji ravni prispevati svoj delež k razpravam o smereh razvoja Evrope. Nastopi voditeljev so se začeli januarja lani na pobudo predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in bodo trajali do konca mandata. Doslej je parlament nagovorilo in nato razpravljalo s poslanci poldrugi ducat evropskih voditeljev. Prvi je bil predsednik irske vlade Leo Varadkar. Sledili so med drugimi nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, hrvaški premier Andrej Plenković.



Na zadnjih dveh zasedanjih sta nastopila predsednika italijanske in slovaške vlade Giuseppe Conte in Peter Pellegrini. Po neuradnih informacijah je Šarec zavrnil nastop z utemeljitvijo, češ da je datum prepozen in ob koncu parlamentarnega mandata. »Pred nekaj časa je slovenska vlada potrdila interes za sodelovanje, a ko je evropski parlament predlagal drugo zasedanje marca, je bil ta datum žal neustrezen,« je pojasnila namestnica glavnega glasnika evropskega parlamenta Marjory van den Broeke.

Na zadnjih dveh zasedanjih aprila, tik pred volitvami, bosta nastopila švedski in latvijski premier, Stefan Löfven in Krišjānis Kariņš. Za drugo marčevsko zasedanje po zadnjih podatkih ni več predviden nagovor nobenega voditelja. Informacij, da bi kateri od voditeljev vlad in držav doslej zavrnil nastop na tak način kot Šarec, ni. Za voditelje članic je nastop v evropskem parlamentu edinstvena priložnost za nagovor širšega občinstva. Zasedanja evropskega parlamenta v Strasbourgu redno spremlja več sto časnikarjev iz držav članic in sveta.

Zapravljena priložnost?

Neuradno je slišati, da je Šarec zapravil veliko priložnost, saj da bi lahko z nastopom skoval politični kapital. Priložnost za nastop je dobil pred evropskimi volitvami v dneh po vrhu EU in v času odločanja o usodi brexita. Poleg tega bi lahko omenil veliko stvari, zaradi katerih se Slovenija v EU pogosto pritožuje, da ne naletijo na dovolj posluha, denimo glede hrvaškega nespoštovanje arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Glede na odmevnost izjav predsednika Tajanija na Bazovici, o katerih bi lahko govoril poslancem, je Šarčeva košarica evropskemu parlamentu še bolj kočljiva.

Najbolj kritični viri v njegovi zavrnitvi nastopa vidijo znamenja Šarčevega nerazumevanja EU, igranje užaljenosti in norčevanje iz Evrope. V Tajanijevem kabinetu so sicer pojasnili, da je bilo vzdušje v pogovorih s predstavniki slovenske vlade pozitivno, da so razlogi za Šarčevo zavrnitev povezani s terminom in da naj bi slovenski premier vendarle nastopil proti koncu leta. Kot so odgovorili iz Šarčevega kabineta, se je predsednik vlade odločil, »da bo člane evropskega parlamenta nagovoril na eni izmed prihodnjih priložnosti ob novem sklicu«.

Pojasnili so, da bodo novi poslanci zakonodajalci EU in bodo odločali o številnih izzivih EU. »Premier je večkrat slovenski in evropski javnosti predstavil svoje poglede in razmisleke ter podal svoja videnja izzivov in priložnosti, s katerimi se sooča Unija. To bo nadaljeval tudi v prihodnje,« so sporočili. Čudijo se neuradnim očitkom, da premier Šarec nima občutka za evropske teme, saj se je pred kratkim na temo aktualnih evropskih zadev v Helsinkih srečal s kolegi s Finske,  Nizozemske, iz Belgije, z Danske in iz Estonije.