Kakšne so evropske karte Marjana Šarca?

Po Alenki Bratušek in Miru Cerarju je tudi Marjan Šarec ob prevzemu mandata brez povezav in izkušenj na evropskem parketu. Za Šarca, ki ga v tem mandatu čaka predsedovanje EU, je ključno, da se čim prej pozicionira v Bruslju, sklepa zavezništva in se pridruži evropski politični skupini, ki omogoča politično socializacijo in izmenjavo informacij.

Pomanjkanje evropskih izkušenj ni nujno pomanjkljivost novega premiera, saj je ena glavnih kritik EU, da jo vodijo stare elite, meni direktor zavoda Evropa misli Dragan Barbutovski. Ob tem opozarja, da bo zelo pomembno, kako učljiv bo in kako bo sestavil svojo ožjo ekipo ter kakšen vpliv bo ta imela v slovenskem uradniškem aparatu. Politični urednik vplivnega bruseljskega medija Politico Europe Ryan Heath pa je prepričan, da ima v primerjavi z novinci iz nekaterih večjih in ustanovnih članic Šarec zahtevnejšo nalogo: »Če prihajaš iz majhne in nove članice ter nimaš političnih izkušenj, imaš v rokah najslabše karte.«

Prva koraka novega predsednika vlade, ki bi ju moral narediti čim prej, sta uveljavitev na bruseljskem parketu in profiliranje v eni od evropskih poslanskih skupin, sta prepričana sogovornika. »Ker je Šarec novinec, ga nihče ne pozna in ne ve, kakšni so njegovi pogledi na večje teme, zato je pomembno, da si hitro ustvari kredibilnost in se pozicionira,« pravi Barbutovski. Prva resna priložnost bo oktobrsko zasedanje voditeljev EU.
 

Slovenija mora najti svojo nišo

V poplavi stvari, ki so na mizi v Bruslju, in ob skopo odmerjenem času za manjše članice si mora Šarec po Heathovem mnenju postaviti jasne prednostne cilje in se osredotočiti na eno temo, ki jo bo postavljal v ospredje. »Če bo govoril o vsem, ga nihče ne bo vzel resno. Slovenija na vrhu EU dobi le eno ali dve priložnosti za besedo,« opozarja. Kot dober primer omeni Cerarjevo zavzemanje za krožno gospodarstvo, ki je imelo v Bruslju precejšen odmev. Podobno meni tudi Barbutovski: »Smo majhna članica in nikoli ne bomo imeli velikega vpliva, zato moramo najti svoje področje in na njem postati referenčna točka v EU, za kar so nujne jasne evropske prioritete.« Med področji, kjer bi Slovenija lahko igrala vodilno vlogo, sta transport in zelena ekonomija oziroma energija.



Priložnosti za tvorjenje zavezništev so tudi znotraj evropskih poslanskih skupin. V LMŠ se še niso odločili, kateri se bodo pridružili. Glede na sredinsko usmeritev in orientacijo nekoliko bolj proti levici ima po mnenju Barbutovskega Šarčeva stranka na izbiro le dve, in sicer Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) ter Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde). »Če bo Šarec hotel biti pomemben igralec na evropskem političnem parketu, bo moral biti član ene od treh največjih skupin: Evropske ljudske stranke (EPP), kar ni njegov milje, S&D, kjer ga tudi ne vidim, in Alde,« pravi.
 

Prerazporeditev zavezništev

»Politične družine so odličen socializacijski mehanizem, a jih ne gre enačiti s skupinami koalicij ali enako mislečih, kadar gre za vsakodnevno delo v svetu in evropskem parlamentu,« pojasnjuje izredna profesorica dr. Sabina Lange z Evropskega inštituta za javno upravo v Maastrichtu. »Politične vezi predvsem omogočajo izmenjavo informacij, kjer je mogoče, pa tudi koordinacijo.« Povezave v Bruslju in državah članicah so po njenih besedah ključne, toda kot pravi sogovornica, so zavezništva zdaj »bolj razrahljana«. To je posledica spremenjenih politik nekaterih držav do EU in brexita, ki bo »prerazporedil glasove v svetu«, pri čemer bodo največ izgubile tradicionalne britanske zaveznice – Nizozemska, Švedska in Danska, ki se bodo morale na novo umestiti. »Prerazporeditev glasov koristi koalicijam velikih držav s Francijo na čelu, manj pa Nemčiji, ki večkrat deluje v koaliciji z malimi državami. To pomeni, da bi lahko Nemčija spremenila svoj slog delovanja v svetu, zato bo zelo pomembno, da Slovenija ve, kaj so njene preference – tukaj lahko premier pripomore na najvišji ravni, v osnovi pa gre za kontinuiteto dela zunanjega ministrstva in evropskih oddelkov po ministrstvih,« pojasnjuje Langejeva.



V LMŠ poudarjajo, da so prednostni cilji Slovenije skupna politika EU, zavezanost jedrnemu delu, reševanje problema migracij na ravni EU in ohranjanje transatlantske usmeritve. Med glavnimi evropskimi izzivi, ki čakajo Šarca, so, tako Langejeva, priprave na predsedovanje z namenom izboljšanja položaja in ugleda Slovenije v EU, resetiranje odnosov z evropsko komisijo, urejanje sosedskih odnosov in priprava prioritet pri posameznih politikah.