Galerija
Sanje o življenju v kalifatu so se spremenile v svet obglavljenih trupel
Nizozemski pripadnik Islamske države Yago Riedijk, mož najstniške neveste džihada Shamime Begum, spregovoril o življenju med džihadisti.
Ko je Shamime Begum pred štirimi leti kot petnajstletnica prišla v Rako, so je poročili z nizozemskim ekstremistom Yagom Riedijkom, ki se je prav tako pridružil Islamski državi. FOTO: Reuters
Zgodba najstniške neveste džihada Shamime Begum iz Velike Britanije, ki se hoče iz Sirije vrniti domov, je prišla do novih podrobnosti o njenem življenju med džihadisti v Siriji.
Kot je povedala, se je Islamski državi pridružila v upu na popolno družinsko življenje. Ko je pred štirimi leti kot petnajstletnica prišla v Rako, so jo poročili z nizozemskim ekstremistom Yagom Riedijkom, ki je Evropsko unijo prav tako zamenjal za Islamsko državo.
Tedaj je bila stara 15 let, Riedijk pa 23, danes piše BBC, ki je z Nizozemcem objavil pogovor. Po britanskih zakonih bi bil 27-letnik, kolikor je star danes, kriv posilstva. Sicer ni na prostosti. Zaprt je v kurdskem zaporu.
Novinarju BBC je najprej sporočil, naj – če jo bo videl – pozdravi Shamimo in ji sporoči, da jo ljubi in da zna čakati. Upa, da bosta kmalu skupaj, a se to ne bo zgodilo prav kmalu.
Zadnje noči v objemu džihadistov
Bangladeška vlada ostra: Državljanstvo za britansko najstnico ne pride v poštev
Povedal je, da je vojaško življenje strogo ločeval od družinskega in da Shamima ne glede na svoje izjave ni poznala dejanj Islamske države. »Varoval sem jo v zaščitni školjki,« je povedal. »Nisem ji povedal ničesar o dogajanju zunaj. O težavah, nevarnostih, s katerimi sem se soočal. Le sedela je doma in skrbela za hišo,« je povedal in dodal, da je sam poskušal zagotavljati hrano zanjo in zase, se ogniti težav in ostati živ.
Kot je povedal, je Islamska država zagotavljala, da bo skrbela za njuno družino. »Sprva so skrbeli za nas, a se je to spremenilo.« Sanje o življenju v kalifatu so se razblinile, spremenile v svet obglavljenih trupel, zapora in mučenj. Riedijk je poznal tudi Nizozemca, ki je imel sužnjo iz vrst pripadnikov verske manjšine jazidov, ki jih je Islamska država morila, pregnala ali zasužnjila.
Primer britanske najstnice Shamime Begum, ki je leta 2014 pobegnila v Sirijo in se pridružila borcem Islamske države, zdaj pa bi se rada vrnila domov, razdvaja ne le britansko javnost, pač pa tudi predstavnike bangladeške vlade.
Po mednarodnem pravu mora sicer Velika Britanija svojim državljanom, ki nimajo ali ne zahtevajo drugega državljanstva, omogočiti vrnitev, pojasnjuje BBC. A v tem primeru je zapleteno, ker država v Siriji nima svojega diplomatskega osebja in noče ogrožati življenja drugih svojih državljanov, da bi pomagali nekomu, ki se je pridružil prepovedani teroristični skupini.
V Bangladešu so jasni, da ni nobene možnosti za to, da bi 19-letnica dobila bangladeško državljanstvo. Kljub drugačnim govoricam ga namreč (še) nima, čeprav je njena mati bangladeškega rodu.
Kot je še povedal Riedijk, ni bil nikoli priča obglavljenju. Pač pa je bil pri kamenjanju ženske, obsojene prešuštva. Ni bila kamenjana do smrti, je dodal, lahko je vstala in stekla stran. Ko so jo kamenjali, so ukazali, naj prenehajo. »Nehali smo metati kamne in pobegnila je.«
Shamima Begum je izjavila, da v resnici ni bil vojak Islamske države, a je bil. Boril se je v mestu Kobane in bil ranjen, zatem se je boril v Alepu. »Naredil sem veliko napako. Stran sem vrgel leta svojega življenja. To ni bilo moje življenje.«
Zdaj bi se rad vrnil na Nizozemsko, z ženo in novorojenim otrokom. A sedaj nobeden od njiju nima niti potnega lista niti nadzora nad svojo usodo. Shamima Begum živi v ženskem taborišču, ki ni daleč od zapora, v katerem se nahaja njen mož.
Kot je povedala, se je Islamski državi pridružila v upu na popolno družinsko življenje. Ko je pred štirimi leti kot petnajstletnica prišla v Rako, so jo poročili z nizozemskim ekstremistom Yagom Riedijkom, ki je Evropsko unijo prav tako zamenjal za Islamsko državo.
Tedaj je bila stara 15 let, Riedijk pa 23, danes piše BBC, ki je z Nizozemcem objavil pogovor. Po britanskih zakonih bi bil 27-letnik, kolikor je star danes, kriv posilstva. Sicer ni na prostosti. Zaprt je v kurdskem zaporu.
Novinarju BBC je najprej sporočil, naj – če jo bo videl – pozdravi Shamimo in ji sporoči, da jo ljubi in da zna čakati. Upa, da bosta kmalu skupaj, a se to ne bo zgodilo prav kmalu.
Preberite še:
Zadnje noči v objemu džihadistov
Bangladeška vlada ostra: Državljanstvo za britansko najstnico ne pride v poštev
Le sedela doma in skrbela za hišo
Povedal je, da je vojaško življenje strogo ločeval od družinskega in da Shamima ne glede na svoje izjave ni poznala dejanj Islamske države. »Varoval sem jo v zaščitni školjki,« je povedal. »Nisem ji povedal ničesar o dogajanju zunaj. O težavah, nevarnostih, s katerimi sem se soočal. Le sedela je doma in skrbela za hišo,« je povedal in dodal, da je sam poskušal zagotavljati hrano zanjo in zase, se ogniti težav in ostati živ.
Kot je povedal, je Islamska država zagotavljala, da bo skrbela za njuno družino. »Sprva so skrbeli za nas, a se je to spremenilo.« Sanje o življenju v kalifatu so se razblinile, spremenile v svet obglavljenih trupel, zapora in mučenj. Riedijk je poznal tudi Nizozemca, ki je imel sužnjo iz vrst pripadnikov verske manjšine jazidov, ki jih je Islamska država morila, pregnala ali zasužnjila.
Koliko tujcev se je borilo za Islamsko državo, ni jasno, ocene segajo vse do fantastične številke 40.000. FOTO: Reuters
Primer, ki razdvaja
Primer britanske najstnice Shamime Begum, ki je leta 2014 pobegnila v Sirijo in se pridružila borcem Islamske države, zdaj pa bi se rada vrnila domov, razdvaja ne le britansko javnost, pač pa tudi predstavnike bangladeške vlade.
Po mednarodnem pravu mora sicer Velika Britanija svojim državljanom, ki nimajo ali ne zahtevajo drugega državljanstva, omogočiti vrnitev, pojasnjuje BBC. A v tem primeru je zapleteno, ker država v Siriji nima svojega diplomatskega osebja in noče ogrožati življenja drugih svojih državljanov, da bi pomagali nekomu, ki se je pridružil prepovedani teroristični skupini.
V Bangladešu so jasni, da ni nobene možnosti za to, da bi 19-letnica dobila bangladeško državljanstvo. Kljub drugačnim govoricam ga namreč (še) nima, čeprav je njena mati bangladeškega rodu.
Ko so jo kamenjali, so ukazali, naj prenehajo
Kot je še povedal Riedijk, ni bil nikoli priča obglavljenju. Pač pa je bil pri kamenjanju ženske, obsojene prešuštva. Ni bila kamenjana do smrti, je dodal, lahko je vstala in stekla stran. Ko so jo kamenjali, so ukazali, naj prenehajo. »Nehali smo metati kamne in pobegnila je.«
Shamima Begum je izjavila, da v resnici ni bil vojak Islamske države, a je bil. Boril se je v mestu Kobane in bil ranjen, zatem se je boril v Alepu. »Naredil sem veliko napako. Stran sem vrgel leta svojega življenja. To ni bilo moje življenje.«
Zdaj bi se rad vrnil na Nizozemsko, z ženo in novorojenim otrokom. A sedaj nobeden od njiju nima niti potnega lista niti nadzora nad svojo usodo. Shamima Begum živi v ženskem taborišču, ki ni daleč od zapora, v katerem se nahaja njen mož.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji