Neomejen dostop | že od 9,99€
Zveza Nato je danes potrdila odhajajočega nizozemskega premiera Marka Rutteja za naslednika Jensa Stoltenberga na čelu vojaškega zavezništva. 57-letni Rutte bo mesto generalnega sekretarja formalno prevzel oktobra.
Da bo Rutte prevzel vodenje 32-članskega zavezništva, je postalo jasno prejšnji teden, ko je edini preostali konkurent, romunski predsednik Klaus Iohannis, sporočil, da odstopa od kandidature.
Z Ruttejevim imenovanjem se bo 1. oktobra s čela zveze umaknil Norvežan Stoltenberg, ki je Nato vodil zadnje desetletje. Rutte je svoje imenovanje označil za veliko čast, pri tem pa poudaril, da Nato je in bo temelj kolektivne varnosti. »Vodenje te organizacije je odgovornost, ki je ne sprejemam zlahka,« je zapisal na omrežju X, ob tem pa izpostavil občudovanje nad odhajajočim generalnim sekretarjem Stoltenbergom.
Stoltenberg je danes pozdravil izbiro svojega naslednika, ki ga je označil za pravega podpornika transatlantskih povezav, močnega voditelja in ustvarjalca soglasja. »Vem, da zapuščam Nato v dobrih rokah,« je čestitko sklenil na omrežju X.
Zvezo Nato Rutte prevzema v časih naraščajočih obrambnih proračunov, ki jih je sprožila predvsem ruska invazija v Ukrajini februarja 2022. Od takrat tako rekoč vse članice Kijevu pomagajo z vojaško opremo, pri čemer Nizozemska ni izjema.
»Ukrajina mora zmagati v tej bitki. Za svojo in našo varnost,« je pred časom dejal Rutte, ki bo že četrti Nizozemec na čelu Nata. Njegov mandat bo odvisen od ameriških volitev 5. novembra. V tekmi med aktualnim predsednikom Joejem Bidnom in njegovim predhodnikom Donaldom Trumpom, bi zmaga slednjega pomenila novo preizkušnjo za zavezništvo.
Ni jasno, kaj bi Trumpov drugi mandat v Beli hiši pomenil za Ukrajino in njeno možnost samoobrambe, ki v veliki meri temelji ravno na stalni ameriški pomoči. Na vodilni vlogi ZDA prav tako temelji tudi Nato.
Rutte je sicer izkušen politik, je nekdanji nizozemski premier z najdaljšim stažem. Njegovo ime se je v zvezi z Natom pojavljalo že julija lani, ko je z odstopom vlade sprožil predčasne volitve, na katerih je nato novembra slavila skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Rutteja je premierskega stolčka stala afera zaradi načrtov njegove nestabilne koalicije za omejitev števila družinskih članov, ki se lahko pridružijo prosilcem za azil na Nizozemskem. Pred tem se ga je dolga leta držala oznaka teflonski Mark, ki so mu jo nadeli kritiki zaradi njegove sposobnosti, da se ga ne prime nobena afera.
Zahvaljujoč tej sposobnosti je Rutte nizozemski premier z najdaljšim stažem. Na čelu vlade v rojstnem Haagu je preživel skoraj 14 let, kljub temu pa mu je uspelo obdržati javno podobo navadnega človeka, podkrepljeno s kolesarjenjem na delo in bivanjem v hiši, ki jo je kupil s prijatelji še v študentskih letih. Čeprav se je v politiki preizkusil že v mladosti, kot vodja enega izmed pomladkov, pa je prve karierne korake storil v korporaciji Unilever. Kot minister je v vlado vstopil leta 2002, širi leta za tem pa je prevzel vodenje stranke, ki jo je leta 2010 popeljal do zmage na volitvah.
Rutte sprejema čestitke iz vsega sveta. Oglasil se je tudi Robert Golob. »Pozdravljam današnjo odločitev Severnoatlantskega sveta, s katero je potrdil predsednika vlade Nizozemske Marka Rutteja za prihodnjega generalnega sekretarja zveze Nato. Veselim se sodelovanja z Markom v smeri nadaljnje učvrstitve zveze Nato,« so na družbenem omrežju X zapisali v kabinetu slovenskega predsednika vlade.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji