Rusi obtoženi načrtovanja požigov v Litvi in na Poljskem

Litovske oblasti so obtožile rusko vojaško obveščevalno službo (GRU), da je načrtovala požig trgovine IKEA v Vilniusu, ki je maja lani povzročil za približno 500.000 evrov škode. Litovsko tožilstvo trdi, da je bil osumljenec mladoletnik, ki je deloval »v interesu vojaških struktur in varnostnih služb Ruske federacije«. Preiskava je pokazala, da je osumljenec med tajnim srečanjem v Varšavi načrtoval še druge napade na trgovske centre v Litvi in Latviji, v zameno za 10.000 evrov in BMW vozilo, poroča Reuters.

Podobne ugotovitve so potrdili tudi poljski preiskovalci. Poljski premier Donald Tusk je razkril, da so dokazi litovskih organov pokazali vpletenost Rusije tudi v požar, ki je 12. maja uničil največji nakupovalni center v Varšavi. Preiskava je pokazala, da so ruske obveščevalne službe za izvedbo sabotažnih dejanj najemale posameznike iz Ukrajine in Belorusije, pri čemer so izkoriščale njihov slab socialno-ekonomski položaj. Mladoletniki iz težavnih okolij so postali idealne tarče za rekrutiranje, saj so bili pripravljeni izvesti napade v zameno za denar ali materialne koristi.

Napadi kot del širše destabilizacijske strategije

Cilj teh napadov je bil ustvariti občutek negotovosti, destabilizirati politične in ekonomske razmere ter zmanjšati podporo Ukrajini v državah Evropske unije. Litovski tožilec Artūras Urbelis je razkril, da so osumljenci večkrat obiskali Poljsko in Litvo ter prek šifriranih komunikacijskih kanalov zbirali in posredovali informacije, ključne za načrtovanje sabotažnih operacij.

Poljski premier Donald Tusk je razkril, da so dokazi litovskih organov pokazali vpletenost Rusije tudi v požar, ki je 12. maja uničil največji nakupovalni center v Varšavi. FOTO: Stephanie Lecocq/Reuters

Ti požari niso osamljeni incidenti. Podobni napadi so prizadeli tudi druge evropske države, kar kaže na širšo strategijo Moskve za destabilizacijo regije. Poljski mediji poročajo, da je bil beloruski državljan najverjetneje odgovoren za napad na trgovino v Varšavi, kar je del obsežnejše sabotažne mreže, ki jo vodi Rusija. Ti dogodki so še dodatno poslabšali že tako napete odnose med Rusijo in članicami Nata, zlasti Poljsko in Litvo, ki sta med najglasnejšimi podpornicami Ukrajine.

Zaradi resnosti situacije sta Litva in Poljska oblikovali skupno preiskovalno ekipo, ki naj bi razkrila odgovorne za teroristična dejanja in preprečila nadaljnje sabotaže. Litovski organi so del zbranih dokazov že posredovali poljskim oblastem, ki so prav tako potrdile, da so osumljenci pogosto potovali med državama in uporabljali šifrirane komunikacijske kanale za usklajevanje napadov.

Preiskava je pokazala, da so ruske obveščevalne službe pri izvajanju napadov uporabljale večplastno strategijo, pri čemer so v operacije vključevale posameznike iz različnih držav. Med osumljenci sta bila tudi dva mladoletnika iz Ukrajine, ki sta bila v težkem finančnem položaju. Rusija je izkoristila njihovo stisko in jih uporabila kot izvajalce napadov, kar nakazuje na brezobzirno taktiko Moskve pri doseganju svojih geopolitičnih ciljev.

Preiskava je pokazala, da so ruske obveščevalne službe pri izvajanju napadov uporabljale večplastno strategijo, pri čemer so v operacije vključevale posameznike iz različnih držav.  FOTO: Dariusz Borowicz/Reuters

Litovski in poljski preiskovalci so poudarili, da so pri načrtovanju napadov osumljenci uporabljali sofisticirane metode, vključno z uporabo kriptiranih komunikacijskih aplikacij in podrobnega terenskega zbiranja informacij. Po nekaterih podatkih je Moskva financirala delovanje teh sabotažnih celic skozi mrežo neodvisnih posrednikov, ki so skrbeli za distribucijo denarja in navodil.

Rusija zaostruje pritisk na Zahod

Ti napadi so imeli daljnosežne politične posledice. Litovske oblasti so ostro obsodile vpletenost Rusije in jo obtožile hibridne vojne proti Evropi. Litovski tožilec Urbelis je opozoril, da je bil cilj teh napadov »ustvarjanje strahu v družbi, destabilizacija ključnih političnih institucij ter zmanjšanje podpore Ukrajini«. Poljski premier Donald Tusk je Rusijo obtožil »perfidne vojne taktike«, pri čemer je poudaril, da gre za neposredno grožnjo varnosti v celotni regiji.

Poljska je v odziv zaprla enega izmed ruskih konzulatov in izgnala diplomatsko osebje, kar je dodatno zaostrilo odnose med državama. Tudi druge evropske države so izrazile zaskrbljenost zaradi možnosti nadaljnjih sabotažnih napadov, saj ti dogodki dokazujejo, da je Moskva pripravljena uporabiti nevojskovalne metode za destabilizacijo Zahoda.

Varnostni analitiki opozarjajo, da bi lahko tovrstni napadi postali nov modus operandi ruskih obveščevalnih služb. FOTO: Dariusz Borowicz/Reuters

Varnostni analitiki opozarjajo, da bi lahko tovrstni napadi postali nov modus operandi ruskih obveščevalnih služb. Namesto neposrednih vojaških spopadov se Moskva zateka k sabotažnim operacijam, s katerimi širi nestabilnost in slabi notranjo kohezijo evropskih držav. Z napadi na civilno infrastrukturo želi ustvariti vtis ranljivosti in nemoči držav članic Nata ter vplivati na javno mnenje v zvezi s podporo Ukrajini.

Zahodni voditelji so opozorili, da bi lahko nadaljnji napadi privedli do širšega konflikta, saj Moskva očitno ne namerava popustiti pri svojih prizadevanjih za destabilizacijo regije. V državah Baltika in na Poljskem se vse glasneje govori o potrebi po dodatnih varnostnih ukrepih, vključno z okrepljenim nadzorom nad potencialnimi ruskimi agenti in sabotažnimi celicami.

Moskva je vse obtožbe kategorično zanikala ali se vzdržala komentarjev, kar ni presenetljivo, saj Kremelj že tradicionalno zanika vpletenost v hibridne vojne operacije. Kljub temu so dogodki v Vilniusu in Varšavi pokazatelj, da Rusija uporablja vse razpoložljive metode za destabilizacijo Evrope, so prepričani Zahodni voditelji, ki pozivajo k večji pripravljenost in okrepljenemu sodelovanju med članicami Nata, da bi preprečili nadaljnje napade in zagotovili varnost v regiji.