Države G20 razdeljene glede Ukrajine

17.45 Srečanje skupien G20 se je končalo brez skupnega sporočila o ruski vojni v Ukrajini

Finančni voditelji držav skupine G20 so se na srečanju v Indoneziji strinjali, da je treba skupaj reševati grozečo svetovno prehransko krizo, niso pa se uspeli sporazumeti glede odziva na ruski napad na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dvodnevno srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine 20 največjih gospodarstev na indonezijskem letoviškem otoku Bali se je zaradi različnih stališč o ruski invaziji končalo brez skupnega sporočila.

»Vsi smo se strinjali, da negotovost preskrbe s hrano zahteva pozornost, posredovanje in ukrepe, zato smo razpravljali o tem, kako odpraviti motnje v preskrbi,« je danes po srečanju pojasnila indonezijska finančna ministrica Sri Mulyani Indrawati.

»Najprej je treba odpraviti protekcionizem, da bi lahko ustvarili ali olajšali pretok hrane s strani proizvajalcev v države, ki jo potrebujejo,« je dejala.

Nekateri udeleženci so vztrajali pri vključitvi stališč držav o ruski vojni v Ukrajini, je poudarila ministrica in opozorila, da imajo države stališča, ki jih ni mogoče uskladiti.

Dejala je, da bi lahko trojna grožnja vojne, naraščajočih cen surovin in naraščajoče inflacije v svetu otežila servisiranje dolgov ne le za najmanj razvite države, temveč tudi za ostale države v razvoju in celo razvita gospodarstva.

12.30 Jedrska elektrarna Zaporožje

Rusija uporablja jedrsko elektrarno Zaporožje kot oporišče za obstreljevanje okolice elektrarne, je v petkovem televizijskem pogovoru dejal vodja ukrajinske jedrske agencije Energoatom Petro Kotin. Ruske sile so sicer po reorganizaciji znova okrepile napade na vzhodu države.

Kotin je opozoril, da so razmere »izjemno napete,« saj območje nadzoruje do 500 ruskih vojakov. »Okupatorji so tja pripeljali stroje, vključno z raketnimi sistemi, s katerih že obstreljujejo drugo stran reke Dnipro in ozemlje Nikopola,« je dodal.

Po Kotinovem mnenju mednarodna jedrska agencija (IAEA) ne izvaja zadostnega pritiska na rusko vojsko, da bi ta zapustila elektrarno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. IAEA sicer želi opraviti nadzorni pregled elektrarne v Zaporožju, s čimer pa se ne strinja Kijev, ki takšno potezo označuje za legitimizacijo ozemeljskih teženj Rusije. Po današnjih navedbah nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na ukrajinske vire, pa so ruske sile po reorganizaciji ponovno okrepile napade na vzhodu države.

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je v petek sporočil, da je Ukrajina prejela prvo pošiljko naprednih raketnih sistemov M270. Ti dopolnjujejo naraščajoči topniški arzenal, ki ga dobavlja Zahod in za katerega Kijev pravi, da spreminja dinamiko na bojišču. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass se je na grožnjo nove oborožitve že odzval ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki je ukazal okrepitev ruskih sil za »obrambo mest Donbasa pred obsežnim ukrajinskim obstreljevanjem«.

12.30 Rusija bo prizadeta desetletja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem opozoril, da bo ruska družba zaradi vojne proti Ukrajini prizadeta za desetletja. Ukrajina bo ohranila »človečnost in civilizacijo,« je poudaril v video nagovoru v petek pozno zvečer in obljubil, da bodo obnovljene tudi uničene izobraževalne ustanove. 

Britanska zunanja ministrica Lizz Truss pa je Rusijo obtožila odgovornosti za nedavno smrt britanskega državljana v ujetništvu proruskih sil. V odgovor na smrt Paula Ureya je v petkovi objavi na twitterju zahtevala, da Rusija prevzame vso odgovornost za njegovo smrt. Ureya so aprila zajele proruske sile v Ukrajini, 10. julija pa je umrl v priporu. Proruski separatisti so Britanca, ki naj bi bil humanitarni delavec, obtožili, da je bil plačanec in da je sodeloval ne le v spopadih v Ukrajini, temveč tudi v Afganistanu, Iraku in Libiji.

Združeni narodi: V Ukrajini je umrlo že več kot 5000 civilistov

12.30 Gazprom od Siemensa zahteva vrnitev popravljene plinske turbine

Iz ruskega energetskega velikana Gazprom so danes sporočili, da so od nemške družbe Siemens zahtevali vrnitev turbine, ki jo je podjetje popravilo v Kanadi. S tem naj bi zagotovili delovanje trenutno zaprtega plinovoda Severni tok, po katerem ruski plin teče v Evropo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Gazprom je 15. julija družbi Siemens predložil uradno prošnjo za pridobitev dokumentov (...) za dovoljenje za izvoz plinskoturbinskega motorja postaje Portovaja, ki je ključni objekt za plinovod Severni tok,« so navedli v izjavi.

»Gazprom računa, da bo skupina Siemens brezpogojno izpolnila svoje obveznosti v zvezi s popravilom in vzdrževanjem plinskoturbinskih motorjev, od katerih je odvisna zanesljivost delovanja plinovoda Severni tok in dobave zemeljskega plina evropskim potrošnikom,« so še dodali v Gazpromu.

Kljub zahodnim sankcijam proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino je Kanada privolila, da družbi Siemens Canada izda dovoljenje za popravilo turbine, ki ga je opisala kot časovno omejeno in z možnostjo preklica. Vendar v Gazpromu po poročanju dpa trdijo, da niso prejeli nobenih zagotovil, da bo turbina poslana nazaj.

Gazprom je v ponedeljek začel desetdnevna vzdrževalna dela na plinovodu Severni tok 1. Države EU, zlasti Nemčija, ki je življenjsko odvisna od plina, pa s tesnobo pričakujejo, ali bo plin po plinovodu po koncu vzdrževanja res stekel.

Vsakoletna dela na plinski povezavi so sicer načrtovali že pred časom, vendar po poročanju dpa obstaja bojazen, da bo Gazprom zaradi izredno slabih odnosov med Rusijo in EU izkoristil priložnost in preprosto prekinil oskrbo.

Moskva je v zadnjih tednih že zmanjšala dobavo plina za 60 odstotkov in za to krivila odsotnost turbine. Po današnjih navedbah ruske tiskovne agencije Tass je oskrba s plinom prek ukrajinske plinske postaje Sudža nemotena, trenutna količina plina, dobavljenega prek tega plinovoda, pa je 41,6 milijona kubičnih metrov.