EU bo za pomoč Ukrajini v orožju namenila še 2,5 milijarde evrov

20.50 Rusija Googlu naložila globo v višini 350 milijonov evrov

Sodišče v Moskvi je ameriškemu tehnološkemu velikanu Google naložilo globo v višini 21 milijard rubljev (353 milijonov evrov), ker ni odstranil vsebin, povezanih z ruskim vojaškim posredovanjem v Ukrajini, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil ruski državni telekomunikacijski regulator Roskomnadzor.

Roskomnadzor je sporočil, da platforma YouTube, ki je v lasti Googla, ni blokirala ali odstranila »lažnih informacij« o ofenzivi v Ukrajini, »ekstremistične in teroristične propagande« ter vsebin, ki »pozivajo mladoletnike k udeležbi na nedovoljenih demonstracijah«.

Google je sicer nedavno zapustil ruski trg in ostro obsodil rusko invazijo na Ukrajino. Po besedah strokovnjaka Vladimirja Zikova, ki ga navaja ruska tiskovna agencija Ria Novosti, gre za najvišjo kazen, ki jo je rusko sodišče doslej naložilo kateremu od zahodnih tehnoloških podjetij. Ruske oblasti lahko Googlu naložijo toliko kazni, kolikor želijo, denarja pa ne bodo prejele, saj se je podjetje umaknilo iz države, je ob tem dodal Zikov. Pri Googlu izrečene kazni niso komentirali, še poroča AFP.

18.10 Zunanji ministri EU za dodatno vojaško pomoč Ukrajini

Zunanji ministri članic Evropske unije so se danes dogovorili o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini. EU bo za pomoč v orožju namenila dodatnih 500 milijonov evrov, skupaj pa 2,5 milijarde, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Ob tem je poudaril, da morajo članice EU vztrajati pri sankcijah proti Rusiji.

Kot je po zasedanju zunanjih ministrov povedal Borrell, so danes dosegli politični dogovor o dodatnih 500 milijonih evrov evropskih sredstev za vojaško pomoč Ukrajini. Dokončna odločitev o tem bo po njegovih besedah sprejeta v prihodnjih dneh. EU bo skupaj tako za pomoč Ukrajini v orožju namenila 2,5 milijarde evrov.

15.35  Putin prepričan, da bo Rusija kljub zahodnim sankcijam kos izzivom

Ruski predsednik Vladimir Putin je zahodne sankcije, uvedene proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, označil za velik izziv za državo, vendar ostaja optimističen. Kot je dejal na današnjem srečanju z vladnimi predstavniki, morajo iskati nove rešitve, pri čemer se bodo oprli na domača podjetja, poročajo tuje tiskovne agencije. Putin je na današnji videokonferenci z vladnimi predstavniki dejal, da so zahodne države uvedle sankcije tudi z namenom, da bi Rusijo odrezale od visokotehnoloških izdelkov, s čimer bi ohromili razvoj države.

»Jasno je, da je to velik izziv za našo državo,« je Putin dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax. Pri tem je zatrdil, da se ne bodo predali, prej nasprotno. Zaradi »ogromnih težav, ki so pred nami, bomo intenzivno in kompetentno iskali nove rešitve«, je poudaril na srečanju sveta za strateški razvoj. Pri tem se bodo oprli na tehnologijo in izdelke domačih inovativnih podjetij, je ruski predsednik dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Številna hitro rastoča ruska podjetja, kot sta spletni trgovec Ozon ali tehnološko podjetje Yandex, so zaradi sankcij odrezana od zahodnega financiranja.

15.11  EU želi v nekaj letih podvojitvi uvoz plina iz Azerbajdžana

EU želi po besedah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v nekaj letih podvojiti uvoz plina iz Azerbajdžana. »EU se obrača na bolj zanesljive energetske dobavitelje,« je dejala v Bakuju, kjer je z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom podpisala memorandum o krepitvi sodelovanja, tudi na področju energetike. Von der Leynovo v Azerbajdžanu spremlja komisarka za energetiko Kadri Simson. Na današnjem srečanju z azerbajdžanskim predsednikom in tamkajšnjim ministrom za energetiko Parvizom Šahbazovom so podpisali memorandum o krepitvi odnosov med EU in Azerbajdžanom.

Ursula Von der Leyen z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Aliyevom. FOTO: AFP

»Z novim memorandumom odpiramo novo poglavje energetskega sodelovanja z Azerbajdžanom, ki je naš ključni partner v prizadevanjih za opustitev ruskih fosilnih goriv,« so predsednico evropske komisije povzeli v Bruslju. Pri tem je Von der Leynova poudarila, da strani ne samo krepita obstoječe partnerstvo, ki zagotavlja stabilno in zanesljivo preskrbo EU s plinom prek južnega plinskega koridorja, ampak postavljata tudi temelje dolgoročnega partnerstva na področju energetske učinkovitosti in čiste energije. Tako EU kot Azerbajdžan namreč zasledujeta cilje iz pariškega sporazuma, je dodala.

15.09  V ruskem obstreljevanju na vzhodu Ukrajine več mrtvih

V ruskem obstreljevanju mesta Toreck na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile krepijo napade, je po ukrajinskih navedbah danes umrlo šest ljudi. Ruska vojska medtem poroča o vojaških uspehih proti ukrajinskim silam. Med drugim je menda v napadu ruskih sil na območju Donecka umrlo več deset tujih borcev, so sporočili v Moskvi. Ukrajinske reševalne službe so danes sporočile, da je bila v ruskem obstreljevanju mesta Toreck v vzhodni regiji Doneck uničena stanovanjska stavba, pri tem pa je umrlo šest ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Zgodaj zjutraj je bilo mesto Toreck tarča obstreljevanja. Uničena je bila dvonadstropna zgradba,« je v izjavi na družbenih omrežjih zapisala reševalna služba. Reševalci so izpod ruševin izvlekli trupla petih ljudi. Tri ljudi jim je uspelo rešiti izpod ruševin, vendar je ena oseba kasneje umrla v bolnišnici, so še navedli. Toreck, mesto z okoli 30.000 prebivalci, leži kakšnih 50 kilometrov južno od Kramatorska, ki je po poročanju AFP ključna tarča ruskih sil v že skoraj pet mesecev trajajoči invaziji na Ukrajino. Ruske sile so po tistem, ko so pred kratkim razglasile popoln nadzor nad območjem Luganska, v soboto po krajšem predahu obnovile ofenzivo v vzhodni ukrajinski regiji Donbas.

Ruska vojska je danes potrdila nove napade na vzhodu Ukrajine. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so njihove sile v Donecku napadle skupino tujih plačancev, pri čemer je menda umrlo do 250 borcev. Teh številk sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

12.40  Ruske oblasti znova pridržale novinarko Ovsjanikovo

Ruska novinarka Marina Ovsjanikova, ki je širši javnosti marca postala znana, potem ko je prekinila informativno oddajo na ruski državni televiziji, da bi protestirala proti vojni v Ukrajini, je bila v nedeljo znova za kratek čas pridržana zaradi protivojnega protesta. Ovsjanikova je bila marca deležna mednarodne pozornosti, potem ko je v začetnih dneh vojne v Ukrajini prekinila informativno oddajo v živo na ruski državni televiziji z napisom v angleščini »Ne vojni«, v ruščini pa »Ustavite vojno. Ne verjemite propagandi. Tu vam lažejo«, da bi obsodila rusko invazijo na Ukrajino.

Takrat je bila za kratek čas pridržana, nato pa je nekaj mesecev preživela v tujini, preden se je julija vrnila v Rusijo. V petek je objavila fotografije sebe, ko je pripravila nov protivojni protest, dva dni kasneje pa so jo znova pridržali v bližini njenega doma, vendar so jo nekaj ur kasneje izpustili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Njen odvetnik Dmitrij Zahvatov je dejal, da je bila obtožena »diskreditacije« vojske. Pri tem je izrazil domnevo, da je bilo njeno pridržanje povezano z njenim protestnim dejanjem. Iz krogov blizu novinarke so na družbenem omrežju telegram prav tako potrdili, da so jo prijeli, in pri tem objavili še tri fotografije, ki prikazujejo policista, ki novinarko odpeljeta z belim kombijem. Ovsjanikova je v petek po poročanju španske tiskovne agencije EFE protestirala na mostu v bližini Kremlja. V rokah je držala napis, na katerem je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za morilca, in zatrdila, da je v Ukrajini umrlo 352 otrok, na tleh pred njo pa so ležale tri lutke z rdečo barvo na obrazih in oblačilih, je razvidno iz videa, objavljenega na njenem kanalu na telegramu.

10.56  H&M dokončno prenehal poslovati v Rusiji

Švedski trgovec Hennes & Mauritz (H&M) je naslednje podjetje, ki se je odločilo dokončno zapustiti ruski trg. Potem ko je v luči moskovske invazije na Ukrajino marca začasno zaustavilo prodajo svojih izdelkov v Rusiji, je podjetje danes sporočilo, da bo dokončno prenehalo poslovati v tej državi. »Po tehtnem premisleku smo ugotovili, da je glede na trenutne razmere nemogoče, da bi nadaljevali naše poslovanje v Rusiji,« je v izjavi dejala izvršna direktorica skupine Helena Helmersson. Pri tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodala, da so zelo žalostni zaradi vpliva, ki ga bo ta odločitev imela na njihove zaposlene, katerim so zelo hvaležni za trdo delo in predanost.

10.45  Borrell: Ruska blokada ukrajinskega žita ogroža več deset tisoč življenj

Ruska blokada izvoza žita iz Ukrajine ogroža življenja več tisoč oziroma več deset tisoč ljudi po svetu, je danes dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. »Gre za vprašanje življenja in smrti za številne ljudi,« je poudaril in Rusijo pozval, naj odpravi blokado ukrajinskih pristanišč. »Najbolj skrb vzbujajoča stvar je pomanjkanje hrane v številnih državah po svetu. Hrane pa ni zato, ker Rusija blokira izvoz ukrajinskega žita,« je Borrell povedal ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju, v ospredju katerega je ruska agresija na Ukrajino. Po njegovih besedah EU dela vse, kar lahko, da bi žito izvozila po drugih poteh, vendar to ni dovolj. Zato upa, da bo ta teden mogoče doseči dogovor, v skladu s katerim bi Rusija odpravila blokado pristanišča v Odesi in drugih ukrajinskih pristanišč. Poudaril je, da ima upanje, da bi to lahko uspelo.

FOTO: Stringer/AFP

»Življenja več tisoč oziroma več deset tisoč ljudi so odvisna od tega dogovora. To torej ni diplomatska igra, gre za vprašanje življenja in smrti za številne ljudi,« je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU. Dodal je, da mora Rusija odblokirati pristanišča in dovoliti izvoz ukrajinskega žita. »Drugače bomo morali še naprej trditi, da uporablja hrano kot orožje, pri čemer ne razmišlja o življenjih ljudi. To je treba glasno povedati,« je še povedal Borrell. Ruski in ukrajinski pogajalci se bodo ob posredovanju diplomatov Združenih narodov in Turčije znova sestali v sredo v Istanbulu. Po pogovorih prejšnji teden so sporočili, da je dogovor blizu, a imata obe strani še določene zahteve, pri katerih vztrajata.

10.09  Slovenija podpira predlog komisije o dodatnih sankcijah proti Rusiji

Slovenija podpira predlog evropske komisije o dodatnih sankcijah Evropske unije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, je ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je poudaril, da sankcije niso napaka. »Slovenija podpira sankcije, podpira trenutni predlog,« je v izjavi za STA povedal Štucin. Obenem je poudaril, da morajo biti sankcije takšne, da ne škodijo nam, da ne škodijo evropskemu in slovenskemu gospodarstvu.

»Vendar pa Slovenija seveda odločno podpira nadaljnje ukrepe proti Ruski federaciji,« je dejal državni sekretar na MZZ. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell je medtem ob prihodu na današnje zasedanje poudaril, da je namen predloga, ki ga je pripravil skupaj s komisijo, zagotoviti, da so sankcije učinkovite. V EU namreč potekajo velike razprave o tem, kako učinkovite so, in da imajo večje posledice za nas kot za Rusijo. »Nekateri evropski voditelji pravijo, da so napaka. Mislim, da niso napaka, so tisto, kar smo morali storiti. In bomo nadaljevali,« je dejal. Ob tem je vse tiste, ki so kritični do sankcij, pozval, naj svoje argumente podkrepijo s podatki. Pri tem je omenil ceno nafte, ki se je po trditvah nekaterih zaradi evropskega embarga na rusko nafto zvišala. Vendar pa to glede na podatke ne drži, je povedal Borrell.

10.00  Rusija se pripravlja na naslednjo ofenzivo

Rusija se po trditvah ukrajinskih in britanskih vojaških uradnikov pripravlja na naslednjo fazo svoje ofenzive v Ukrajini, potem ko je njihova vojska trdila, da je sprejela »operativno pavzo«, poroča Guardian. Ukrajinska vojska je sporočila, da se zdi, da Rusija pregrupira enote za ofenzivo proti Slovansku, simbolično pomembnemu mestu, ki ga ima Ukrajina v vzhodni regiji Doneck. Britansko obrambno ministrstvo je dodalo, da Rusija prav tako krepi svoje obrambne položaje na zasedenih območjih v južni Ukrajini.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je ukazal ruskim vojaškim enotam, ki delujejo na vseh območjih Ukrajine, naj okrepijo svoje operacije, da bi preprečili napade na vzhod Ukrajine in druga ozemlja pod ruskim nadzorom, je v soboto sporočilo ministrstvo na svoji spletni strani. Šojgu je dal potrebna navodila za nadaljnjo okrepitev delovanja skupin na vseh operativnih območjih, da bi izključil možnost, da bi kijevski režim izvajal množične raketne in topniške napade na civilno infrastrukturo in prebivalce naselij v Donbasu in drugih regijah.

Volodomir Zelenski: »Danes sem sprejel odločitev o razrešitvi generalne državne tožilke in vodje ukrajinske varnostne službe.« FOTO: Sergei Supinsky/AFP

7.40  Zelenski razrešil vodjo ukrajinske varnostne službe in generalno tožilko

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo sporočil, da je razrešil vodjo varnostne službe Ivana Bakanova in generalno državno tožilko Irino Venediktovo zaradi številnih primerov domnevne izdaje med ukrajinskimi uradniki kazenskega pregona. Gre za eno največjih zamenjav v vladi od začetka ruske invazije na Ukrajino.

»Danes sem sprejel odločitev o razrešitvi generalne državne tožilke in vodje ukrajinske varnostne službe,« je dejal Zelenski v nedeljo zvečer v svojem rednem videonagovoru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski v času od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja ni naredil večjih kadrovskih sprememb v vladi. FOTO: Nacho Doce/Reuters

Po njegovih besedah je v državi odprtih kar 651 kazenskih zadev zaradi obtožb veleizdaje ter sodelovanja in pomoči Rusiji s strani ukrajinskih uradnikov, med njimi uslužbencev tožilstva, preiskovalnih organov in pripadnikov varnostnih agencij.

Med temi je tudi 60 primerov uradnikov, ki so ostali na ozemljih pod rusko zasedbo in »delujejo proti naši državi«, je povedal Zelenski.

Zelenski v času od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja ni naredil večjih kadrovskih sprememb v vladi, pri tem navaja nemška tiskovna agencija DPA.