Humanitarni koridor iz Mariupolja »ni deloval«

20.50 Ukrajina: Humanitarni koridor iz Mariupolja ni deloval

Humanitarni koridor za evakuacijo civilistov iz obleganega pristaniškega mesta Mariupolj na vzhodu Ukrajine danes »ni deloval,« je nocoj sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Ruske sile je obtožila, da so kršile premirje in blokirale avtobuse, ki bi civiliste odpeljali na varno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mesto je sicer danes zapustilo več deset ljudi, vendar ne toliko, kot je ukrajinska stran načrtovala. Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je ob napovedi vzpostavitve koridorjev danes pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. Po njegovih ocenah je v mestu še okoli 100.000 ljudi.

20.00 Zelenski zanika, da bi dobil ruske predloge za konec vojne

Ruska stran je predala Kijevu pisni predlog glede sporazuma za končanje spopadov, je danes sporočil govorec Kremlja Dmitrij Peskov. Podrobnosti glede predlogov ni razkril, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da od Rusije niso prejeli nobenega predloga.

Pred tem je sicer tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova dejala, da Rusija ne zaupa več ukrajinskim pogajalcem, saj da stalno spreminjajo stališče in se ne držijo dogovorov.

19.40 Guterres se želi srečati s Putinom in Zelenskim

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je okrepil svoja diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja v Ukrajini. Guterres je zaprosil za srečanje s predsednikoma Rusije in Ukrajine v Moskvi in Kijevu, je danes sporočil tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric.

Poslal je ločeni pismi stalnima misijama Rusije in Ukrajine pri Združenih narodih. Pri tem se po poročanju dpa zastavlja vprašanje, ali se je Putin sploh pripravljen pogovarjati z Guterresom, ki je jasno obsodil rusko agresijo proti Ukrajini, zaradi česar je med šefom ZN in Putinom prišlo do prekinitve stikov.

18.00 Rusija uspešno testirala novo raketo, ki lahko nosi jedrske konice

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je Rusija uspešno testirala medcelinsko balistično raketo Sarmat. Raketa naj bi bila sposobna nositi jedrsko konico in bo prisilila sovražnike Kremlja, da »dvakrat premislijo« je dejal Putin. Raketa Sarmat, poimenovana tudi Satan 2, je izstrelek nove generacije, kamor sodita še Kinžal in Avangard, Putin pa jih je oklical za »nepremagljive«, poroča agencija AFP. Izstrelek Kinžal je Rusija prvič uporabila v Ukrajini prejšnji mesec. 

Putin je ob uspešnem testiranju Sarmata čestital ruski vojski in zagotovil, da bo novo orožje okrepilo njeno moč. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je pojasnil, da je test potekal na kozmodromu v Plesecku na severu Rusije. Po podatkih ministrstva je Sarmat najmočnejši izstrelek z najdaljšim uničevalnim dosegom na svetu. Zasnovan je za izogibanje protiraketnim sistemom in lahko nosi več jedrskih konic. Putin je dejal, da lahko doseže katerokoli tarčo na svetu, poroča AFP. 

15.58 Energetska zbornica: Dobava plina iz Rusije v Evropo stabilna in brez prekinitev

Energetska zbornica Slovenije pozorno spremlja vojno v Ukrajini in njen vpliv na energetski sektor. »Vojna se nadaljuje, ob tem pa prenos zemeljskega plina iz Rusije v Evropo poteka stabilno in brez prekinitev ter skladno z nominacijami,« je na današnji seji upravnega odbora zbornice ugotavljal njen predsednik Marjan Eberlinc.

Člani upravnega odbora energetske zbornice so se danes med drugim seznanili z dogajanjem v družbah, članicah zbornice, razpravljali pa so tudi o vplivih vojne na energetski trg. Kot so zapisali, dogajanje še naprej pozorno spremljajo.

Kljub temu da dobava plina iz Rusije v Evropo ostaja stabilna, pa trg ostaja izjemno volatilen in se močno odzove na vse novice, ki so povezane z Ukrajino, so v sporočilu za javnost zapisali v zbornici. »Postavlja se vprašanje, ali bi v Sloveniji po vzoru naftnih derivatov začeli oblikovati koncept obveznih rezerv tudi pri plinu,« so dodali.

14.50 Nemčija zagotavlja dolgoročno vojaško podporo Ukrajini

Nemčija je pripravljena vojaško podpirati Ukrajino tako srednje- kot dolgoročno, je danes zagotovila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ob kritiki Kijeva, da bi lahko Berlin dobavil več orožja, je Baerbockova dejala, da so v resnici v Ukrajino poslali več orožja, kot je to javno znano.

Berlin je tako že pripravil dogovor v sodelovanju z državami Nata in skupine G7, ki bi omogočil, da se nadomesti starejše orožje, ki bi ga države poslale v Ukrajino, z orožjem, narejenim v Nemčiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

13.50  Tudi Putinovi ljudje menijo, da je bila odločitev za vojno katastrofalna napaka

Po poročanju Bloomberga je majhno, a vse večje število vrhunskih poznavalcev Kremlja podvomilo o odločitvi predsednika Vladimirja Putina za invazijo na Ukrajino, poroča Guardian. Visoki poznavalci Kremlja na visokih položajih v vladi in podjetjih menijo, da je bila ruska invazija na Ukrajino »katastrofalna napaka, ki bo državo vrnila za več let nazaj«, je za Bloomberg povedalo deset virov. Ti ljudje ne vidijo nobene možnosti, da bi Putin spremenil svojo smer. Putin se namreč vse bolj zanaša na ožji krog svetovalcev in naj bi zavrnil opozorila o gospodarskih in političnih posledicah ter stroških vojne v Ukrajini.

13.47  Michel: Zgodovina ne bo pozabila vojnih zločinov

Predsednik evropskega sveta Charles Michel je med današnjim obiskom v Borodjanki blizu Kijeva dejal, da zgodovina ne bo pozabila vojnih zločinov, storjenih v Ukrajini, njegove besede povzema Guardian.

13.45  Več kot pet milijonov ljudi je pobegnilo iz Ukrajine, pravijo ZN

Podatki Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) kažejo, da je število ljudi, ki so pobegnili v tujino, odkar je Rusija napadla Ukrajino 24. februarja, zdaj več kot pet milijonov, piše Guardian. Kelly T. Clements, namestnica vodje UNHCR, je včeraj nagovorila varnostni svet ZN: »Osem tednov po spopadu smo pri petih milijonih in jih še naprej štejemo, s petimi milijoni edinstvenih zgodb – o izgubi in travmah. Po podatkih Mednarodne organizacije ZN za migracije (IOM) je v sosednje države pobegnilo tudi več kot 218.000 državljanov tretjih držav, večinoma študentov in delavcev migrantov. Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov tistih, ki so pobegnili.

Po drugi strani se je od začetka vojne do danes 1,1 milijona ukrajinskih državljanov vrnilo v državo, je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskih mejnih sil Andrij Demčenko, poroča AFP. Pri tem sicer ni navedel, ali gre za ljudi, ki so zapustili državo zaradi vojne ali pa so med njimi tudi tisti, ki so Ukrajino zapustili pred tem.

Po ocenah lokalnih medijev naj bi se samo v Kijev vsak dan vrnilo okoli 50.000 ljudi. Župan Kijeva Vitalij Kličko je že v začetku aprila, po umiku ruskih sil iz položajev severno od ukrajinske prestolnice, ljudi pozval, naj se še ne vračajo, ker je mesto še vedno tarča ruskih raketnih napadov.

13.00  Za pomoč prebivalcem Ukrajine prek fundacije Truhoma donacija v višini 40.000 evrov

Mednarodna organizacija Binance Charity, platforma za transparentne donacije v kriptovalutah, je za pomoč ljudem v Ukrajini prek fundacije Truhoma donirala 40.000 evrov za tisoč paketov s hrano, ki jih je prevzela in razdelila kijevska dobrodelna organizacija. Kot so sporočili s Truhome, so celotno donacijo namenili za nakup paketov hrane, ki vsebujejo osnovna živila, kot so riž, testenine, konzervirana hrana, juhe, moka, kava, čokolada, paštete, bonboni, oreščki in pecilni prašek. Te pakete so s pomočjo partnerjev dostavili neposredno v Kijev. Tam so pakete s hrano prevzeli prostovoljci dobrodelne organizacije Volonterska Sotnja, ki jih je razdelila prejemnikom, ki jih nujno potrebujejo.

12.23  Norveška dobavlja orožje Ukrajini, ki izraža kritike na račun Nemčije

Norveška je danes sporočila, da bo Ukrajini dobavila sto raketnih sistemov za zračno obrambo, ki naj bi jih že odposlali. Medtem Ukrajina stopnjuje pritisk na nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je nekoliko zadržan pri izpolnjevanju zahtev Ukrajincev po težjem orožju, kot so tanki in letala, poročajo tuje tiskovne agencije. Norveška je danes napovedala pošiljko Ukrajini kot del pomoči v vojni proti Rusiji. Norveška vlada je že pred tem odobrila donacijo 4000 protitankovskih raket ter drugih vrst zaščitne in vojaške opreme ukrajinskim silam.

»Konflikt v Ukrajini je lahko dolgotrajen, država pa je odvisna od mednarodne podpore, da se lahko upre ruski agresiji. Zato se je vlada odločila, da Ukrajini podari sistem zračne obrambe mistral,« je dejal norveški obrambni minister Bjorn Arild Gram. Gram je dodal, da pošiljka »ne bo imela večjega vpliva na nacionalno operativno zmogljivost«, saj gre za orožje, ki so ga norveški organi že tako nameravali zamenjati. Orožje je bilo po njegovih besedah že poslano v Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

12.01  Rdeči križ Slovenije Ukrajini dostavil 25.000 litrov vode in 55 ton hrane

Konvoj šestih tovornjakov v spremstvu Rdečega križa Slovenije je konec prejšnjega tedna dostavil humanitarno pomoč za prizadete prebivalce Ukrajine. Pomoč so dostavili v logistični center Rdečega križa Ukrajine v Užgorodu na zahodu Ukrajine, od tod pa so jo še isti dan razdelili prebivalcem Ukrajine, so danes sporočili iz Rdečega križa. Dostavili so skoraj 25.000 litrov vode in 55 ton hrane. Ta je vključevala konzerve golaža in tune, testenine, prepečenec, piškote in žitno-sadne ploščice, več kot 29.000 sadnih kašic za otroke ter mlečno formulo za 40.000 obrokov za dojenčke. Pomoč so dostavili v sodelovanju s humanitarno organizacijo CARE Nemčija, s čimer so omogočili več kot 112.000 obrokov za odrasle, so zapisali v sporočilu za javnost.

Hrano in vodo so še isti dan odposlali v mesta Harkov, Sumi, Kijev, Črnovice in preostala mesta na vzhodu Ukrajine, kjer jo bodo prostovoljci in zaposleni Rdečega križa Ukrajine razdelili prizadetemu prebivalstvu, zlasti tistim, ki so morali zapustiti svoje domove in so razseljeni po nastanitvenih centrih in začasnih zatočiščih v Ukrajini. Rdeči križ Slovenije je v Ukrajino poslal že sedmi tovornjak pomoči. V zadnjih tednih so prek gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ukrajino dostavili 20.000 litrov vode in sokov, so še sporočili.

10.07  V Ukrajini se menda bori do 20.000 ruskih plačancev

Neimenovani evropski uradnik je v torek povedal, da se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami menda bori tudi do 20.000 plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije, poročajo tuje tiskovne agencije. »Kar zadeva njihove zmogljivosti, nimajo težkih vozil in orožja. To je bolj pehota,« je novinarjem v Washingtonu povedal evropski uradnik, ki ni želel biti imenovan. »Ti fantje se v glavnem uporabljajo kot masa proti ukrajinskemu odporu,« je dodal.

Dejal je še, da v ruski invaziji sodeluje približno 10.000 do 20.000 plačancev, vendar je težko reči, koliko jih je iz ruske zasebne vojaške skupine Wagner, ki naj bi bila sicer blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ter koliko iz Sirije in Libije. Uradnik je dejal, da so borci iz Libije in Sirije prišli v vzhodno ukrajinsko regijo Donbas. Konec marca je britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da bo v bojih v Ukrajini verjetno sodelovalo več kot tisoč plačancev iz skupine Wagner, vključno z voditelji organizacije. Evropski uradnik je dejal še, da se bo vojna po njegovih ocenah v štirih do šestih mesecih verjetno končala v slepi ulici, saj bodo ruske enote nadzorovale regijo Lugansk, ki je del Donbasa, in vzpostavile majhen kopenski most med ozemlji pod nadzorom Rusije na jugu in vzhodu Ukrajine.

09.30  Predsednik Evropskega sveta Michel na obisku v Kijevu

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes prispel v Kijev. »V srcu svobodne in demokratične Evrope,« je zapisal v tvitu, ki ga je pospremil s fotografijo na železniški postaji v ukrajinski prestolnici. Kot navaja vir pri EU, je Michela v Kijevu sprejela ministrica za evropsko in evroatlantsko integracijo Ukrajine Olga Stefanišina, kasneje se bo sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ukrajinsko prestolnico so v zadnjih dneh in tednih obiskali že številni voditelji evropskih držav in institucij EU, vključno s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je pri tem podprla vstop Ukrajine v Unijo.

09.26  Dosežen dogovor o humanitarnem koridorju iz Mariupolja

Ukrajinske oblasti so danes že sporočile, da so se z ruskimi silami dogovorili o vzpostavitvi evakuacijskega koridorja, po katerem bodo lahko civilisti zapustili Mariupolj. »Glede na katastrofalne humanitarne razmere v Mariupolju bomo danes naša prizadevanja usmerili v to smer,« je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zapisala na telegramu. »Uspelo nam je doseči predhodni dogovor o humanitarnem koridorju za ženske, otroke in starejše osebe,« je dodala. Vereščukova je sporočila, naj se ob 14. uri (11.00 po srednjeevropskem času) zberejo za evakuacijo, ki bo potekala iz Mariupolja v mesto Zaporožje. Opozorila pa je, da se lahko »glede na zelo težke varnostne razmere med koridorjem zgodijo spremembe«.

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. »200.000 prebivalcev Mariupolja je že lahko zapustilo mesto. Danes so te ljudje na varnem. Dragi prebivalci Mariupolja, Ukrajina čaka na vas,« je sporočil na Telegramu. Kot ocenjuje, je v mestu še okoli 100.000 ljudi, danes pa bi lahko z 90 avtobusi rešili okoli 6000 ljudi, poroča britanski BBC. Proruski separatisti so medtem sporočili, da so iz mesta evakuirali več kot 140 civilistov in pet pripadnikov ukrajinskih sil, ki so prostovoljno odložili orožje. Preteklih nekaj dni oblasti niso uspele organizirati humanitarnih koridorjev. Kijev je krivdo pripisal ruskim silam, ki so nadaljevale spopade.

08.00  Zelenski: Če bi imeli dostop do boljše oborožitve, bi se vojna že končala

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru izdal ostro sporočilo zahodnim voditeljem in trdil, da če bi Ukrajina imela dostop do vsega orožja, ki ga potrebuje, bi se vojna »že končala«, njegove besede povzema Guardian. »Če bi imeli dostop do vsega orožja, ki ga potrebujemo, ki ga imajo naši partnerji in je primerljivo z orožjem, ki ga uporablja Ruska federacija, bi to vojno že končali. Ponovno bi vzpostavili mir in osvobodili naše ozemlje pred okupatorji. Ker je premoč ukrajinske vojske v taktiki in modrosti povsem očitna ...« Kot je nadaljeval Zelenski, je po njegovem nepravično, da je Ukrajina še vedno prisiljena spraševati za tisto, kar njeni partnerji že leta nekje shranjujejo. Če imajo orožje, ki ga Ukrajina potrebuje tukaj in zdaj, če imajo strelivo, ki ga potrebujejo tukaj in zdaj, je njihova moralna dolžnost, da pomagajo zaščititi svobodo: »Pomagajte rešiti življenja na tisoče Ukrajincev.«

07.00  Pentagon potrdil, da je Ukrajina prejela letala in rezervne dele

Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je v torek dejal, da je Ukrajina dobila lovska vojaška letala in rezervne dele, ni pa povedal točno od kod, koliko in za katera letala gre. Pošiljka je prispela teden dni po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden napovedal paket vojaške pomoči Kijevu v višini 800 milijonov dolarjev. »Ukrajinske sile imajo zdaj več lovskih letal s fiksnimi krili, kot so jih imele pred dvema tednoma. Ne bi se spuščal v to, kaj zagotavljajo druge države, toda lahko rečem, da so ukrajinske sile dobile dodatno pomoč in dele, da povečajo svojo zračno floto,« je dejal Kirby. Ukrajina že več tednov prosi za vojaška letala in sosednje države so jih bile pripravljene zagotoviti, če bi jim ZDA v zameno dale sodobne lovce.

Kijev je prosil za ruske lovce mig-29, s katerimi njihovi piloti že znajo leteti. Washington je doslej glede tega mencal, zdaj pa se zdi, da bo vendarle popustil. Kirby je sicer dejal, da ZDA v Ukrajino niso dostavljale celotnih letal, temveč samo dele. ZDA in Evropska unija so v torek napovedale, da bodo še naprej pošiljale pomoč Ukrajini. Biden se je prek videoklica sestal z voditelji Francije, Velike Britanije, Nemčije, Romunije, Poljske, Italije, Kanade, Japonske in evropske komisije. Tudi kanadski premier Justin Trudeau je v torek napovedal, da bo Ottawa poslala več težkega orožja v podporo ukrajinskim silam, v skladu s prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Rusija je medtem že prejšnji teden na ZDA naslovila uradno pritožbo zaradi vojaške pomoči Ukrajini in opozorila na »nepredvidljive posledice«, če se bodo pošiljke naprednega orožja nadaljevale.

06.35  V varnostnem svetu ZN znova pozivi Rusiji, naj konča vojno v Ukrajini

Varnostni svet Združenih narodov je v torek znova razpravljal o humanitarnem položaju v Ukrajini in znova so se vrstili pozivi Rusiji, naj konča to nesmiselno vojno, zaradi katere je iz države doslej pobegnilo že pet milijonov ljudi, sedem milijonov pa je razseljenih znotraj Ukrajine. Namestnica visokega komisarja ZN za begunce Kelly Clements je po videopovezavi iz Madžarske, kamor se je zateklo pol milijona Ukrajincev, pozvala varnostni svet, naj opravi svoje delo. »Noben kup odej, nobena vsota denarja, nobena količina zdravil ne bo ustavila smrti in uničevanja. Mi bomo še naprej dostavljali pomoč, vendar pa mora varnostni svet opraviti svoje delo,« je dejala.

Varnostni svet svojega dela ne more opraviti, ker je Rusija, ki je edina, ki lahko konča vojno, stalna članica varnostnega sveta s pravico do veta. Doslej je enkrat že blokirala poskus resolucije s pozivom k takojšnjemu umiku svojih sil. Generalni direktor Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Antonio Vitorino je opozoril, da bodo okrepljeni napadi na mesta v Ukrajini povzročili še več civilnih žrtev in beguncev. Tudi on je pozval Rusijo k prenehanju napadov, glede beguncev pa je med drugim opozoril države, ki jih sprejemajo, naj bodo pozorne na trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje. Irski zunanji minister Simon Coveney, ki je pred kratkim obiskal Ukrajino in Bučo, kjer so Rusi pobili več sto civilistov, je dejal, da pozna razliko med resnico in propagando. »To, kar sem videl, ni bila nobena propaganda,« je dejal in opisal več sto hiš in drugih objektov, ki so bili požgani, izropani, uničeni in polni krvavih sledov. Ruse je obtožil, da se požvižgajo na mednarodno humanitarno pravo in zaščito civilistov.

06.20  Rusija v Mariupolju z novim ultimatom za predajo

Rusko obrambno ministrstvo je ukrajinskim borcem, ki se skrivajo v pristaniškem mestu Mariupolj, postavilo nov ultimat, piše Guardian. V današnji jutranji izjavi je rusko obrambno ministrstvo dejalo, da so njegove sile odprle humanitarni koridor iz jeklarne Azovstal »za umik ukrajinskih vojakov in militantov nacionalističnih formacij«, da bi ti »prostovoljno odložili orožje«, kot tudi za evakuacijo civilistov. »Od včeraj od 22. ure nihče ni uporabljal tega koridorja,« so napisali z ministrstva. Rusija je dejala, da bo Ukrajini danes od 14. ure po moskovskem času (in 13. ure po našem času) spet ponudila možnost, da se predajo in odložijo orožje.

06.10  Ukrajinski poveljnik v Mariupolju govoril o zadnjih dnevih, urah

Poveljnik ukrajinskih marincev, ki se borijo v zadnji trdnjavi v Mariupolju, je dejal, da se njegove sile »morda soočajo z našimi zadnjimi dnevi, če ne urami«, in pozval k ekstrakciji v videosporočilu, objavljenem na njegovem facebook računu. »Sovražnik nas številno presega deset proti ena,« je dejal Sergij Volina, medtem ko se je skrival v jeklarni Azovstal, obsežni tovarni s podzemnimi predori, kjer ukrajinske branilce stiskajo ruski borci. »Apeliramo in prosimo vse svetovne voditelje, da nam pomagajo,«je v videu povedal Volina. »Prosimo jih, naj uporabijo postopek ekstrakcije (odstranitve) in nas odpeljejo na ozemlje tretje države.«

06.00  Mladi Etiopijci v pomoč ruski vojski?

Na ducate mladih Etiopijcev se zbira na ruskem veleposlaništvu v prestolnici Adis Abeba po govoricah, da so vojaki novačeni za boj v vojni v Ukrajini, kažejo števila poročila, ki jih povzema Guardian. Po poročanju Addas Standarda je bilo »na stotine etiopskih moških« opaženih v čakalni vrsti pred ruskim veleposlaništvom v prestolnici Adis Abeba, kar so opisali kot »očiten poskus včlanitve in pomoči ruski vojski pri njeni invaziji na Ukrajino«. Fotografije, ki krožijo po družbenih omrežjih, menda prikazujejo osamljeno vrsto upajočih rekrutov. Guardian ni mogel neodvisno preveriti pristnosti teh trditev. Tiskovna predstavnica veleposlaništva Maria Černukina je sicer dejala, da v Etiopiji ne izvajajo novačenja. »Na veleposlaništvu imamo veliko obiskovalcev, da bi izrazili podporo Rusiji,« je povedala za BBC.