Rusija se uradno umika iz pogodbe INF

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o izstopu Rusije iz ameriško-ruske pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF). Izstop iz ene ključnih pogodb iz obdobja hladne vojne so februarja prve naznanile ZDA, nato pa še Moskva, ki je sedaj uradno začela izstop iz pogodbe.

Iz Kremlja so ob tem sporočili, da je Putin odlok podpisal po tistem, ko so ZDA kršile svoje obveznosti iz pogodbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija je ZDA že večkrat obtožila, da krši določila pogodbe z vzpostavitvijo raketnega ščita v Vzhodni Evropi s strani Nata, katere vodilna članica so ZDA.

ZDA so 2. februarja prve sporočile, da se umikajo iz pogodbe INF v odgovor na rusko nameščanje novega raketnega sistema 9M729, ki ima po njihovih navedbah lahko tudi jedrske konice in doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa. Zveza Nato je ameriško odločitev in trditve podprla.
 

Stoltenberg Rusijo pozval, naj spoštuje pogodbo

Rusija je to zanikala in je isti dan odgovorila s prekinitvijo sodelovanja v pogodbi. Ocenila je, da se ZDA niso umaknile zaradi kršitev Moskve, ampak v okviru strategije, da se znebijo mednarodnih pravnih obveznosti.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v odzivu danes Rusijo znova pozval, naj spoštuje pogodbo, ki je desetletja temelj evropske varnosti. Ponovil je, da je z nameščanjem omenjenega raketnega sistema Moskva »jasno in očitno« kršila pogodbo.

»Vzeli si bomo čas, naš odgovor bo ustrezen, enoten in usklajen,« je dejal glede odgovora Nata ter ponovil, da zavezništvo ne namerava v Evropi nameščati novih kopenskih raket z jedrsko oborožitvijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
 

Reagan in Gorbačov s sklenitvijo pogodbe želela preprečiti obstoj raket

Izstop obeh držav iz pogodbe iz leta 1987, ki je predstavljala enega temeljev varnostne arhitekture v Evropi, je sprožil bojazni pred novo oboroževalno tekmo v Evropi. Putin je namreč po napovedi umika februarja napovedal, da bo Rusija razvijala rakete srednjega dosega v odgovor na podobne projekte v ZDA.

V letnem govoru o stanju v državi je februarja opozoril, da bi v odgovor na namestitev novih ameriških raketnih sistemov v Evropi lahko Rusija namestila rakete, ki lahko dosežejo prestolnice zahodnih držav. Zveza Nato je to označila kot nesprejemljive grožnje zaveznicam ter poudarila, da nima nikakršnega namena nameščati novega jedrskega orožja v Evropi.

Evropski voditelji so izrazili bojazni zaradi posledic in Rusijo pozvali, naj naslovi skrbi, še preden bodo ZDA avgusta uradno izstopile iz dogovora. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je državi pozval k ohranitvi pogodbe, saj brez nje globalnemu sistemu nadzora nad orožjem grozi propad.

Tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov sta leta 1987 s sklenitvijo pogodbe želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa. Prepoveduje namreč jedrske in konvencionalne rakete z dosegom med 500 in 5500 kilometrov.