Ruska vojska naj bi se umikala iz Černobila

22.30 V ZDA pričakujejo podaljšanje konflikta

Uradni Washington pričakuje podaljšanje obdobja konfliktov v Ukrajini, zdaj ko se pozornost ruskega agresorja usmerja nazaj na regijo Donbas, ki je že več let večinoma pod nadzorom proruskih separatistov in Moskve. Rusija je ugotovila, da ji v drugih delih Ukrajine ne gre po načrtih, je danes novinarjem dejal visok uradnik Pentagona.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je višji ruski vojaški vodja Sergej Ruckoj prejšnji teden naznanil konec prve faze vojaških operacij v Ukrajini, vojska pa se bo osredotočila na glavni cilj, kar naj bi bila osvoboditev Donbasa.

21.00 Združenmo kraljestvo organiziralo donatorsko konferenco orožja

Na mednarodni donatorski konferenci za Ukrajino, ki jo je danes organizirala Velika Britanija, so bile po navedbah britanske vlade sprejete nadaljnje obljube za dobavo orožja tej državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo razširila sveženj vojaške podpore Ukrajini in preučila nove načine za dolgoročno okrepitev ukrajinskih oboroženih sil, je zapisano v izjavi britanskega ministrstva za obrambo.

To vključuje zagotavljanje zmogljivejših sistemov zračne in pomorske obrambe, artilerije in oklepnih vozil, pa tudi usposabljanje in logistično podporo, so še dodali v izjavi. Ministrstvo ni navedlo natančnih podatkov o količini in načinu načrtovanih dobav orožja. Po navedbah britanskega ministrstva je na današnji konferenci sodelovalo več kot 35 držav. Velika Britanija je tudi napovedala, da bo v sodelovanju s Poljsko, ZDA in drugimi partnerji zagotovila dolgoročnejšo mednarodno podporo Ukrajini.

19.30 Ruska vojska naj bi umikala z območja Černobila

Ruske sile naj bi se po navedbah ukrajinskega jedrskega koncerna Energoatom začele umikati z območja nuklearke Černobil in mesta Slavutič. Ruski vojaki so se odpeljali v smeri Belorusije, so danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz koncerna.

O umiku ruskih sil so davi obvestili tudi zaposlene v nedelujoči jedrski elektrarni. V Černobilu naj bi sicer ostalo manjše število Rusov, navedb pa ni možno neodvisno preveriti, opozarja nemška tiskovna agencija dpa. Že pred tem so o domnevnem umiku ruskih sil iz Černobila poročali iz ameriškega Pentagona.

Po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga se sicer ruske sile v Ukrajini ne umikajo, ampak premeščajo. Dodal je, da pričakujejo dodatne ruske ofenzive.

18.30 Rusija vodilnim v EU prepovedala vstop v državo

Rusija namerava na seznam oseb, ki nimajo dovoljenja vstopa v Rusijo, dodati tudi vodilne politike Evropske unije in držav članic, s čimer se odzivajo na sankcije EU proti Rusiji, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Imen niso navedli, poročajo tuje tiskovne agencije. »Omejitve veljajo za vodstvo Evropske unije, skupaj s številnimi evropskimi komisarji in vodjami vojaških struktur EU, kot tudi večino članov Evropskega parlamenta, ki spodbujajo protirusko politiko,« so sporočili z zunanjega ministrstva. Na seznam nameravajo dodati tudi druge višje predstavnike, javne osebnosti in zaposlene v medijih, ki so odgovorni za promocijo »nezakonitih protiruskih sankcij, spodbujanja rusofobnega ozračja in vmešavanja v pravice in svoboščine ruskogovorečega naroda,« so dodali.

17.30 Na univerzah dodatna mesta za ukrajinske študente

Vlada je dala soglasje k dopolnitvam razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske ter doktorske programe v študijskem letu 2022/2023. Razpis se dopolnjuje z dodatnimi vpisnimi mesti za kandidate z začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine, ki jim je bil ta status dodeljen z vladnim sklepom, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. 

Vlada je danes dala tudi soglasje k dopolnitvi sklepa o soglasju k razpisu za vpis v doktorske študijske programe univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in novomeške fakultete za informacijske študije. V okviru razpisov za vpis v dodiplomske in enovite magistrske ter doktorske študijske programe se visokošolskim zavodom dovoljuje, da za te kandidate razpišejo dodatna vpisna mesta ter jim omogočijo vpis za prihodnje študijsko leto, so še dodali z urada.

16.53 Zelenski kritiziral belgijski uvoz diamantov iz Rusije

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nagovoril avstralske, nizozemske in belgijske poslance. V nagovoru belgijskega parlamenta je kritiziral trgovce z diamanti v Belgiji, ki kljub zahodnim sankcijam še vedno uvažajo kamne iz Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Za te ljudi so diamanti, ki jih včasih prodajajo v Antwerpnu, pomembnejši kot ukrajinski boj za svobodo,« je dejal. Sankcije EU so namreč med drugim prepovedale uvoz diamantov in drugega luksuznega blaga v Rusijo, niso pa prepovedale njihovega izvoza iz Rusije.

Pri tem je belgijske poslance pozval, naj podprejo območje prepovedi letenja nad njegovo državo, in dejal, da se prebivalci Mariupolja borijo za varnost vseh evropskih mest.

16.40 Putin: Kupci ruskega plina iz EU od aprila potrebujejo račun v rubljih

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes napovedal, da morajo »neprijateljske« države, kamor spadajo vse članice EU, odpreti bančni račun v rubljih, preko katerega bodo od 1. aprila plačevale za dobave plina. Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem znova zatrdil, da bodo zahodne države plin še naprej plačevale v evrih in dolarjih.

16.20 Pred veleposlaništvom v Kijevu vendarle znova slovenska zastava

Ukrajinski varnostni organi so v Kijevu okrepili varovanje ulice, na kateri so poleg slovenskega še druga veleposlaništva, zato je danes začasni odpravnik poslov Boštjan Lesjak vrnil slovensko zastavo na drog pred stavbo veleposlaništva, kjer bo tudi ostala, so danes za STA sporočili z zunanjega ministrstva.

Kot izhaja iz odgovora MZZ na vprašanja STA, je bila slovenska zastava zaradi podobnosti z rusko z droga pred veleposlaništvom v Kijevu najprej umaknjena s strani ukrajinskih organov. Potem ko jo je ob prihodu v Kijev spet dvignil začasni odpravnik poslov Boštjan Lesjak, pa jo je ta, kot je v sredo pojasnil na TV Slovenija, moral po dveh dneh sneti, ker je »preveč podobna ruski«.

15.52 Rusija vpoklicala 134.500 nabornikov, a jih v Ukrajino ne namerava poslati

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok, s katerim je v okviru vsakoletnega spomladanskega nabora v vojsko odredil 134.500 novih nabornikov, vendar je obrambno ministrstvo sporočilo, da vpoklic ni povezan z vojno v Ukrajini. Odlok je bil podpisan pet tednov po začetku invazije.

Vsakoletni spomladanski vojaški nabor, ki bo trajal od 1. aprila do 15. julija, bo vključeval moške, stare od 18 do 27 let. »Večina se bo nato od tri do pet mesecev strokovno usposabljala v centrih za usposabljanje. Naj pa poudarim, da naborniki ne bodo poslani na vroče točke,« je dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Odvetnik Mihail Benjaš, ki zastopa več pripadnikov ruske nacionalne garde, ki so zavrnili ukaz za odhod v Ukrajino, pa je pri tem opozoril, da se po ruski zakonodaji lahko nabornike pošlje v boj po več mesecih usposabljanja, poroča tiskovna agencija Reuters. Vprašanje sodelovanja nabornikov v vojni je zelo občutljiva tema. Ministrstvo je sicer 9. marca priznalo, da so bili nekateri že poslani v Ukrajino, potem ko je Putin to ob različnih priložnostih zanikal, češ da so bili poslani le poklicni vojaki in častniki.

Putinov tiskovni predstavnik je takrat dejal, da je predsednik ukazal vojaškim tožilcem, naj raziščejo in kaznujejo uradnike, odgovorne za neupoštevanje njegovih navodil o izključitvi nabornikov. V Rusiji se morajo sicer vsi moški državljani, stari od 18 do 27 let, prijaviti za nabor, nato pa postanejo del rezervnih vojakov.

15.41 Ruske in proruske sile na vzhodu Ukrajine nadaljujejo ofenzivo

Proruski separatisti v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine danes zatrjujejo, da imajo pod nadzorom skoraj celotno regijo Lugansk in več kot polovico regije Doneck, potem ko je Moskva v sredo to ozemlje, združeno pod imenom Donbas, označila za svoj glavni vojaški cilj, poročajo tuje tiskovne agencije.

Rusija je samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk kot samostojni priznala tik pred invazijo na Ukrajino. Pred tem so separatisti, ki se proti ukrajinski vojski sicer borijo že od ruskega zavzema polotoka Krim leta 2014, v vsaki od regij nadzorovali približno tretjino ozemlja.

»Z 31. marcem zjutraj je bilo osvobojenih več kot 90 odstotkov ozemlja Ljudske republike Lugansk,« je zunanje ministrstvo samooklicane republike danes sporočilo na telegramu. Vodja ljudske republike Doneck Denis Pušilin je medtem za rusko tiskovno agencijo tass v sredo dejal, da je »približno 55 do 60 odstotkov« ozemlja regije Doneck pod ruskim nadzorom.

V tej regiji se med drugim nahaja tudi oblegano mesto Mariupolj. Čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki je v Mariupolj poslal večje število čečenskih borcev, je danes na felegramu sporočil, da je »od 90 do 95 odstotkov« tega strateškega pristaniškega mesta pod ruskim nadzorom.

Ruske sile medtem nadaljujejo napade na vzhodu Ukrajine in so prevzele nadzor nad naseljem Zolota Niva jugozahodno od Donecka, je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

15.03  Velika Britanija napovedala sankcije proti ruskim propagandistom in državnim medijem

Velika Britanija je danes napovedala nove sankcije proti ruskim »propagandistom«, vključno z znanim televizijskim voditeljem, in dvema medijema, ki ju financira Kremelj in sta obtožena širjenja laži in zavajanja glede invazije v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najnovejši paket novih 14 sankcij sledi vrsti že vzpostavljenih sankcij proti več kot tisoč ruskim in beloruskim posameznikom in subjektom kot odziv na vojno, ki jo je Moskva sprožila v svoji zahodni sosedi.

»Velika Britanija je igrala pomembno vlogo pri razkrivanju kremeljskih dezinformacij, ta zadnji sveženj sankcij pa bo prizadel tiste, ki širijo lažne novice in pripovedi ruskega predsednika Vladimirja Putina,« je v izjavi dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss. Pri tem je dodala, da bodo nadaljevali z novimi sankcijami, da bi z njimi povečali pritisk na Rusijo in zagotovili, da Putin v Ukrajini izgubi vojno.

Sankcije so tako bile izrečene proti televiziji TV-Novosti, ki ima v lasti globalni televizijski kanal RT, in televiziji Rossija Segodnja, ki nadzoruje tiskovno agencijo Sputnik. Na udaru so med drugim glavni izvršni direktor Gazprom-Media Aleksander Žarov, izvršni direktor RT Aleksej Nikolov in vodja mednarodne postaje Sputnik Anton Anisimov.

13.27  Ruske sile se ne umikajo, ampak premeščajo

V Severnoatlantskem zavezništvu ne verjamejo trditvam Rusije, da bo zmanjšala delovanje v Ukrajini. Kot je danes opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, je Rusija večkrat lagala o svojih namerah. »Rusijo lahko sodimo le po njenih dejanjih, ne po besedah,« je dejal Norvežan. V Natu po svojih obveščevalnih podatkih ne vidijo umika ruskih sil, temveč njihovo postavljanje na druge položaje in zagotavljanje preskrbe. Zato Stoltenberg pričakuje okrepitev ruske ofenzive na območju Donbasa, tudi pritisk na Kijev naj bi ohranjala.

13.01  Putin je dejal, da je prezgodaj za prekinitev ognja v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je italijanskemu premieru Mariu Draghiju povedal, da pogoji za premirje v Ukrajini še niso zreli, je Draghi povedal na četrtkovi novinarski konferenci, ko so ga vprašali o telefonskem pogovoru s Putinom prejšnji dan, piše Reuters. Dejal mu je, da trenutne pogodbe o plinu ostajajo veljavne in da bodo evropska podjetja še naprej plačevala v evrih in dolarjih.

12.52  Vodja francoske obveščevalne službe razrešen zaradi napačnih ocen glede načrtov Rusije

Vodja francoske vojaške obveščevalne službe, general Eric Vidaud, je izgubil službo, ker ni predvidel ruske invazije na Ukrajino. Zgolj sedem mesecev po tem, ko je prevzel vodilno funkcijo, mu je vojaški vrh očital pomanjkanje sposobnosti in neustrezno obveščanje, saj je njegova služba ocenila, da je ruski napad malo verjeten.

V začetku marca je vodja francoskih oboroženih sil, general Thierry Burkhard priznal, da francoski obveščevalci glede Rusije niso bili na ravni ameriških in britanskih. »Američani so rekli, da bodo Rusi napadli, in imeli so prav,« je takrat dejal Burkhard. »Naše službe so namesto tega menile, da bi bili stroški napada na Ukrajino preveliki in da imajo Rusi na mizi druge možnosti«, da zrušijo ukrajinsko vlado in predsednika Volodimirja Zelenskega, je dodal. Napačne ocene in napovedi dejanj ruskega predsednika Vladimirja Putina s strani francoskih obveščevalcev so bile še toliko bolj neprijetne, ker se je predsednik Emmanuel Macron v dneh pred invazijo 24. februarja z njim redno pogovarjal.

12.47  Od začetka vojne uničenih najmanj 59 verskih objektov

Ukrajina je obtožila Rusijo, da je poškodovala ali uničila najmanj 59 verskih objektov po vsej državi od začetka njene invazije, poroča BBC. Moskva zanika, da bi ciljala na civilno infrastrukturo, vendar je BBC identificiral številna verska mesta, ki so utrpela veliko škodo. Med njimi je pravoslavna katedrala v poraženem mestu Mariupolj, ki ima raztrgano kronsko kupolo. Katedrala svetega Mihaela, ki jo turistični urad Mariupolja opisuje kot najlepši kraj na levem bregu mesta, ponuja čudovit razgled na Azovsko morje. Toda njegova okna so razbita in zevajoče luknje so tudi na opeki. Druga cerkev v majhni vasi Jasnogorodka, približno 40 kilometrov zahodno od Kijeva, je prav tako močno poškodovana. Dve granati sta razstrelili njen zvonik, mitraljez pa je razbil okna in vrata, poroča Ukrajinska pravoslavna cerkev.

11.35  Rdeči križ je na poti v Mariupolj z zalogami pomoči

Ekipe Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC) so na poti v ukrajinsko mesto Mariupolj z zalogami pomoči in so pripravljene na evakuacijo civilistov, piše Guardian. Ewan Watson, tiskovni predstavnik ICRC, je dejal, da se morata Ukrajina in Rusija dogovoriti o natančnih pogojih operacije, ki je načrtovana za petek, in dodal, da je od njenega uspeha odvisno deset tisoč življenj. »Iz logističnih in varnostnih razlogov bomo pripravljeni voditi operacijo varnega prehoda jutri, v petek, pod pogojem, da se vse strani strinjajo z natančnimi pogoji, vključno s potjo, časom začetka in trajanjem,« je Watson povedal za Reuters v Ženevi.

11.05  Turčija naj bi gostila srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine

Turčija je danes sporočila, da je pripravljena gostiti srečanje ruskega in ukrajinskega zunanjega ministra, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebo, ki naj bi se sešla v roku dveh tednov. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je pri tem opozoril, da se dogovori ukrajinskih in ruskih pogajalcev, sklenjeni v Istanbulu, na terenu ne izvajajo. »Srečanje na višji ravni, vsaj na ravni zunanjih ministrov, bi lahko bilo v približno tednu ali dveh,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Çavuşoğlu dejal v pogovoru za turško televizijo. »Pomembno je, da se obe strani srečata in se dogovorita o trajnem premirju,« je dejal. »Radi bi gostili srečanje zunanjih ministrov kot pošten posrednik,« je dodal. Ruski in ukrajinski pogajalci so se v torek sestali v Istanbulu, pogovori pa so prižgali iskrico upanja, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala, čeprav je le malo znakov, da bi ruski napadi na terenu lahko pojenjali, poroča AFP.

Turčija, članica Nata, ki ima prijateljske vezi z obema stranema, se je postavila kot posrednica in v začetku marca gostila Lavrova in Kulebo v mestu Antalya na jugu države. V torek sta se pogajalski delegaciji Rusije in Ukrajine sešli v Istanbulu. Çavuşoğlu je dejal, da je bil na teh pogajanjih dosežen pomemben napredek. »Ali je vsega konec? Ni. (...) Nekaj korakov je bilo za zmanjšanje napetosti, čeprav tega na terenu ne vidimo veliko,« je dejal. Turški minister je tudi pohvalil Romana Abramoviča, ki je bil prisoten na pogajanjih v Istanbulu, za njegovo »koristno vlogo« pri povezovanju med Kijevom in Moskvo.

Po novem krogu pogajanj v torek v Istanbulu je Rusija napovedala močno zmanjšanje svojih vojaških aktivnosti v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigova, a poudarila, da to ne pomeni premirja. Ukrajina pa je ob določenih varnostnih zagotovilih pripravljena na nevtralni status države brez jedrskega orožja, ki naj bi jih vključili v poseben sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.

11.10  Ukrajinski predsednik poziva nizozemski parlament, naj ustavi vso trgovino z Rusijo

Ukrajinski predsednik Zelenski je v četrtek od nizozemskega parlamenta prosil za orožje, pomoč za obnovo in ustavitev vseh poslov z Rusijo kot odgovor na invazijo na njegovo državo, poroča Reuters. »Potrebne so močnejše sankcije, da Rusija ne bi imela možnosti za nadaljevanje te vojne v Evropi,« je zakonodajalcem povedal prek videopovezave: »Ustavite vso trgovino z Rusijo.«

10.15  Zelenski svari, da bi se lahko drugi opogumili, če Rusija ne bo kaznovana

Zelenski je v četrtek avstralskemu parlamentu dejal, da mora Rusija odgovarjati za svoje napake, in opozoril, da bi nekaznovanost Moskve lahko spodbudila druge države k bojevanju proti svojim sosedom, poroča Reuters. Zelenski je pozval k novim in strožjim sankcijam za maščevanje proti ruski invaziji na Ukrajino in namignil, da je večletni neuspeh pri obvladovanju svetovne moči opogumil Moskvo. »Če Rusije ne ustavimo zdaj, potem bodo nekatere druge države sveta, ki se veselijo podobne vojne proti svojim sosedom, odločile, da so takšne stvari možne tudi zanje,« je dejal v videonagovoru. Zelenski sicer ni povedal, o katerih državah je govoril. Avstralija in njeni zavezniki na Zahodu so izrazili zaskrbljenost zaradi vse bolj agresivnega jezika Kitajske glede Tajvana.

08.48  Kolona avtobusov poskuša priti do ujetih civilistov v Mariupolju

Konvoj ukrajinskih avtobusov se je v četrtek odpravil proti južnemu pristaniškemu mestu Mariupolj, da bi poskušal priti do ujetih civilistov, je dejala podpredsednica vlade Irina Vereščuk, poroča Reuters. Pojasnila je, da je Mednarodni odbor Rdečega križa potrdil, da so se z Rusijo dogovorili, da bodo odprli humanitarni koridor v pristaniško mesto, kjer je po tednih ruskega bombardiranja še na desettisoče civilistov. Vereščukova je povedala, da je na poti 45 avtobusov. Župan je ta teden povedal, da je bilo v Mariupolju ujetih do 170.000 prebivalcev brez električne energije in vse manj zalog. Mesto, ki ima običajno več kot 400.000 prebivalcev, je bilo strateško žarišče ruske invazije na Ukrajino, ki se je začela pred petimi tedni, in je utrpelo nenehno bombardiranje. Poskusi organiziranja varnih koridorjev so bili neuspešni, pri čemer je vsaka stran krivila drugo. Rusija zanika, da je ciljala na civiliste v svojem napadu na Ukrajino.

Dogovorjena sta bila tudi dva humanitarna koridorja v mestih Melitopolj in Enerhodar v regiji Zaporožje, ki ju prav tako zasedajo ruske enote, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Evakuacijskim kolonam iz treh mest se lahko pridružijo ljudje z osebnimi avtomobili. »Naša vojska zagotavlja popolno prekinitev ognja,« je dejala Vereščukova.

08.07  V Ukrajini se nadaljuje nasilje, a brez večjih premikov na frontah

Po petih tednih je ruska invazija v Ukrajini še naprej v veliki meri zastala, a krvavo nasilje po državi se nadaljuje, med drugim v mestih Irpin pri Kijevu in Černigov ter na vzhodu v Donbasu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejšem nagovoru sodržavljanom opozoril, da se pripravljajo na novo rusko ofenzivo na vzhodu. Tako kot v Ukrajini so tudi v Kremlju v sredo ocenili, da pogajanja doslej še niso prinesla konkretnega napredka in da še ni pogojev za srečanje Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Nasilje v Ukrajini se medtem nadaljuje, o večjih premikih na frontah pa ni informacij. Ukrajinska stran je ponoči med drugim sporočila, da je bilo v ruskem bombardiranju v milijonskem Dnipru na jugovzhodu Ukrajine, od koder o večjih napadih doslej niso pogosto poročali, uničena polno skladišče nafte. V bližnjem mestu Novomoskovsk pa je menda raketa v sredo uničila neko tovarno. O ranjenih ali mrtvih za zdaj ne poročajo. Nadaljevalo se je tudi obstreljevanje Černigova in kijevskega predmestja Irpin. V slednjem je bilo po navedbah tamkajšnjega župana doslej ubitih že najmanj 200 ljudi.

V strateško pomembnem Hersonu na jugu Ukrajine, ki je že nekaj časa v ruskih rokah, naj bi medtem Rusija po navedbah generalštaba ukrajinske vojske po vzoru Donecka in Luganska pripravljala referendum o vzpostavitvi proruske »ljudske republike«, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ruske sile naj bi se po navedbah ameriškega Pentagona v sredo umikale z območja nedelujoče nuklearke Černobil, nadzor nad katerim so prevzele že 24. februarja, na začetku invazije. Ruske enote naj bi se od tam umaknile v Belorusijo.

07.52  Zelenski opozarja, da Rusija pripravlja veliko ofenzivo v Donbasu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da Rusija zbira svoje sile v vzhodni regiji Donbas v pripravah na veliko ofenzivo, piše Guardian. Zelenski je v enem od svojih televizijskih nagovorov z ulic Kijeva dejal, da je vsak umik ruskih vojakov iz regij okoli Kijeva in Černigova – kot je v torek izjavil Kremelj – posledica ukrajinskega odpora. Ob tem je dejal, da »vidijo, da se kopičijo ruske čete za nove napade v Donbasu in da se na to pripravljajo.« Ta ocena se je ujemala z drugo izjavo Rusije v torek, da je ta domnevno končala svoje operacije v Kijevu in se obrača na vzhodno območje Donbasa, ki je od leta 2014 dom dveh samoimenovanih proruskih separatističnih republik.

06.41  Prvi strateški dialog EU in ZDA o Rusiji posvečen vojni v Ukrajini

Predstavniki EU in ZDA so v sredo v Washingtonu opravili prvi strateški dialog o Rusiji, ki je bil posvečen strateškim ciljem in političnemu usklajevanju za končanje ruske agresije proti Ukrajini. Dialog sta vodila namestnica državnega sekretarja ZDA za politične zadeve Victoria Nuland in namestnik generalnega sekretarja službe za politične zadeve EU Enrique Mora, so sporočili iz State Departmenta. Strani sta v skupni izjavi pozdravili izjemno enotnost na nedavnem zasedanju Evropskega sveta, izrednem zasedanju voditeljev zveze Nato in srečanju voditeljev držav G7 v Bruslju. Obsodili sta barbarsko vojno Kremlja proti Ukrajini, pri čemer Rusiji pomaga Belorusija.

ZDA in EU pozivata k takojšnjemu prenehanju ruskih napadov na civiliste. Obljubljata spremljanje poročil o vojnih zločinih, informacije pa bosta delili z zavezniki, partnerji, mednarodnimi ustanovami in organizacijami ter uporabili vsa sredstva za kaznovanje odgovornih.

06.34  Ameriški obveščevalci menijo, da svetovalci Putina zavajajo glede poteka vojne

Ameriški obveščevalci imajo informacije o tem, da svetovalci ruskega predsednika Vladimirja Putina zavajajo glede poteka vojne v Ukrajini in glede posledic sankcij proti Rusiji, ker si mu ne upajo povedati resnice, je v sredo povedala direktorica za komunikacije pri Beli hiši Kate Bedingfield. Putin naj bi se sicer zavedal, da ga poskušajo »peljati žejnega čez vodo«, zato je napetost med njim in ruskim vojaškim vrhom čedalje večja. Washington upa, da bo razkritje te informacije Putina prepričalo, da znova razmisli o tem, kaj dela, in se morda odloči za konec vojne, preden bo njegova vojska doživela še večje izgube. Morala ruskih okupatorjev je menda na dnu zaradi nepričakovano ogorčenega in uspešnega odpora ukrajinskih enot. Bedingfieldova je dejala, da obveščevalne informacije potrjujejo dejstvo, da je vojna velika strateška napaka Rusije, ni pa želela ugibati, kaj razmišlja Putin.

06.20  Eno leto do nevtralnosti Ukrajine?

Po mnenju vodje ukrajinske delegacije na mirovnih pogajanjih z Rusijo bi lahko trajalo vsaj eno leto, da bo Ukrajina izvedla referendum o svoji nevtralnosti – ključni ruski zahtevi po končanju vojne, piše Guardian. David Arakhamia je za Financial Times povedal, da sta bili strani blizu dogovora glede varnostnih jamstev in prizadevanj Ukrajine za vstop v EU, vendar je pozval k previdnosti glede možnosti za preboj. »Vsa vprašanja« so bila »od začetka na mizi« pogajanj, vendar je »veliko točk oziroma njihov delov ostalo nerešenih«. Zelenski je sicer v nedeljo ponovil, da bi moral biti vsak prihodnji dogovor dogovorjen s poroki in ratificiran v njihovih parlamentih. Ukrajina bi nato dogovor dala na nacionalni referendum, kjer bi kakršno koli odločitev na koncu sprejelo prebivalstvo Ukrajine. To bi se zgodilo šele čez nekaj mesecev pred morebitno spremembo ustave – in to je proces, ki bi lahko zahteval vsaj eno leto.

06.00  Rusija in Ukrajina bosta mirovna pogajanja nadaljevali jutri

Zelenski je v sredo dejal, da mirovna pogajanja potekajo, a iz njih ni bilo še nič »konkretnega«. Visoki ukrajinski uradnik je dejal, da bosta Rusija in Ukrajina ta pogajanja nadaljevali po spletu jutri, 1. aprila, poroča Reuters. Ukrajinski pogajalec David Arakhamia je v spletni objavi dejal, da je Ukrajina predlagala, da bi se obe državi srečali, vendar je Rusija dejala, da je treba najprej narediti več na osnutku pogodbe.

Zelenski je govoril tudi o obljubi Rusije, da bo umaknila enote s severa Ukrajine. »Vemo, da ne gre za umik, ampak za posledice izgnanstva. Posledice dela tistih, ki nas branijo. Vidimo pa tudi, da se hkrati kopičijo ruske čete za nove napade v Donbasu. In na to se pripravljamo.« Ob tem je še dejal, da ne verjamejo nikomur – ne zaupajo nobenim lepim besedam. »Na bojišču je realna situacija. In zdaj – to je najpomembnejše. Ničemur se ne bomo odrekli. In borili se bomo za vsak meter naše zemlje, za vsakega človeka.«

00.30  Rusija napovedala prekinitev ognja v Mariupolju za evakuacijo civilistov

Rusko obrambno ministrstvo je zvečer napovedalo prekinitev ognja v Mariupolju, da bi Ukrajinci lahko evakuirali civiliste iz tega obleganega mesta ob Azovskem morju. Prekinitev ognja naj bi začela veljati danes ob deseti uri, civiliste pa bodo lahko evakuirali proti zahodu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Da bi ta humanitarna operacija uspela, pa predlagamo, da se jo izvede v neposrednem sodelovanju z visokim komisariatom Združenih narodov za begunce in Mednarodnim odborom Rdečega križa,« je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Ukrajinska stran je imela časa do šeste ure zjutraj, da sprejme to ponudbo, so še sporočili iz Moskve.

Generalmajor Mihail Mizincev je medtem sporočil tudi, da se bodo civilisti iz Mariupolja lahko umaknili v Berdjansk, nato pa v Zaporožje. Ukrajinska in ruska stran sta sicer že večkrat poskušali vzpostaviti humanitarne koridorje za umik iz Mariupolja, ki so ga ruske sile medtem tako rekoč že zravnale z zemljo. A iz mesta se je lahko umaknilo le nekaj sto ljudi, nato pa se je zgodila kršitev dogovora o prekinitvi ognja, za kar sta obe strani obtoževali druga drugo. Poleg tega so Rusi omogočali umik le na svojo stran, ne pa proti ukrajinski.