Sneli slovensko zastavo, ker je preveč podobna ruski

21.30 Pred slovenskim veleposlaništvom v Kijevu sneli slovensko zastavo

Slovenski odpravnik poslov v Kijevu Boštjan Lesjak, ki je pred dnevi prispel v ukrajinsko prestolnico, je moral po dveh dneh sneti slovensko zastavo pred vhodom v poslopje slovenskega veleposlaništva, ker je podobna ruski, je povedal nocoj za TV Slovenija.

Lesjak, s čigar prihodom je slovensko veleposlaništvo v Kijevu po začetku ruske invazije na Ukrajino znova začelo delovati, je ob prihodu pred veleposlaništvom dvignil slovensko zastavo, vendar pa ta danes ne visi več.

Ko smo prišli v Kijev, je bilo kar vetrovno, in ko smo s ponosom dvignili nazaj slovensko in evropsko zastavo, sta lepo plapolali v vetru, je povedal v pogovoru za TV Slovenija. A ko je veter po dveh dneh pojenjal, sta se zastavi spustili ob drog, pri čemer naj bi slovenska zastava po Lesjakovih besedah spominjala na rusko.

Kot je pojasnil, so do njega prišli pripadniki nacionalne garde in kasneje še policije ter ga prosili, če bi lahko »slovensko zastavo začasno sneli, ker je preveč podobna ruski«.

Lesjak, za katerim je neprespana noč, je v javljanju prek video povezave še povedal, da se severno od Kijeva, približno 30 do 40 kilometrov daleč, vseskozi slišijo detonacije in da so ponoči našteli približno 2000 različnih eksplozij.

Za njihovo varnost je sicer dobro poskrbljeno. Za našo varnost skrbijo uradni predstavniki ukrajinskih oblasti, je povedal in še, da bivajo v bližnjem hotelu, kjer imajo osnovne pogoje za bivanje in delovanje.

Koliko ljudi trenutno šteje slovenska diplomatska ekipa v Kijevu, Lesjak in ministrstvo za zunanje zadeve zaradi varnosti ne razkrivata.

Na MZZ so pred dnevi za STA potrdili, da Lesjaka v Kijevu spremlja še en sodelavec, premier Janez Janša pa je ob ponovnem začetku delovanja slovenskega veleposlaništva v tvitu razkril, da je v Kijevu »slovenska ekipa«.

Lesjak o razmerah v Ukrajini redno poroča slovenskemu veleposlaniku Tomažu Mencinu, ki je pristojen za Ukrajino in ki po navedbah zunanjega ministrstva nadaljuje svoje delo iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji. V stikih je predvsem z veleposlanikoma Poljske in Svetega sedeža, ki Kijeva vse od ruske invazije na Ukrajino nista zapustila, je še poročala TV Slovenija.

21.00 Blinken: Bližnji vzhod in Severna Afrika že imata izkušnje z rusko vojsko

Države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike se ob ruski invaziji na Ukrajino spominjajo lastnih izkušenj z rusko vojsko, je danes dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken na obisku v Alžiru. Opozoril je, kako so ruske vojaške in paravojaške sile izkoristile konflikte na območju v svoj prid, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Blinken je prepričan, da lahko prebivalci v regiji razumejo trpljenje Ukrajincev zaradi lastnih izkušenj z ruskimi silami.

V državljanski vojni v Siriji je bila Rusija najpomembnejši zaveznik sirskega predsednika Bašarja al Asada, več pa je tudi poročil o domnevnih ruskih plačancih v Libiji.

Ameriški zunanji minister je še ocenil, da ima vojna katastrofalen vpliv tudi na razmere v regiji, ki je odvisna od uvoza. Prav sedaj ima neposreden vpliv na njihova življenja, zlasti glede dviga cen hrane, predvsem pšenice, je dodal.

Blinken je trenutno na turneji na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. V Alžiru se je srečal s predsednikom Abdelmadjidom Tebbouneom, pred tem pa se je v Maroku sestal s prestolonaslednikom Abu Dabija Mohamedom bin Sajidom.

20.00 Plačila za ruski plin iz Evrope očitno še naprej v evrih in dolarjih

Evropski kupci bodo ruski plin še lahko plačevali v evrih in dolarjih, je ruski predsednik Vladimir Putin po navedbah tiskovnega predstavnika nemške vlade Steffena Hebestreita v telefonskem pogovoru danes povedal nemškemu kanclerju Olafu Scholzu. Za pretvorbo v rublje in poravnavo plačil bo skrbela Gazprombank.

Plačila v evrih naj bi bila nakazana banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Ta naj bi nato evrska plačila pretvorila v plačila v rubljih, je Putin po Hebestreitovih besedah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, povedal Scholzu.

Putin naj bi Scholzu pojasnil, da bo s 1. aprilom res veljala zakonodaja, po kateri bo poravnava plačil za plin možna le v evrih. Vendar pa to za evropske kupce ne bo prineslo sprememb, saj bo v veljavi omenjeni mehanizem.

Scholz naj bi sicer po Hebestreitovih besedah Putinu povedal, da bo Nemčija za dobave plina še naprej plačevala v evrih ali dolarjih, z mehanizmom preko Gazprombank pa se je le seznanil in z njim ni soglašal.

Sedem gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je namreč zavrnilo zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih namesto v evrih ali dolarjih. A nedavni Putinov ukaz s to vsebino je v Evropi povzročil kar nekaj skrbi.

Nemška vlada je tako danes zaradi bojazni, da bi Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, povečala stopnjo pripravljenosti v okviru izrednega načrta za zagotavljanje oskrbe s plinom. Prvi korak izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe je aktivirala tudi Avstrija, na morebitne motnje v dobavi ruskega plina je pripravljena tudi Evropska komisija.

19.30 Slovaška bo izgnala 35 ruskih diplomatov

Slovaška je danes sporočila, da se je odločila izgnati 35 ruskih diplomatov. Bratislava se je za ta korak odločila dan po tistem, ko so Nizozemska, Belgija, Irska in Češka napovedale, da bodo izgnale več deset ruskih diplomatov, ker naj bi delovali kot vohuni.

Tiskovni predstavnik slovaškega zunanjega ministrstva Juraj Tomaga je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da bo Slovaška zmanjšala število osebja ruskega veleposlaništva v Bratislavi za 35. Ob tem je izrazil obžalovanje, da po prejšnjih izgonih ruskih diplomatov v zadnjih letih rusko veleposlaništvo ni pokazalo interesa za »pravilno delovanje na Slovaškem«.

Slovaška je v začetku meseca zaradi vohunjenja že izgnala tri ruske diplomate. Rusko zunanje ministrstvo je v odgovor na odločitev Bratislave v ponedeljek sporočilo, da bo Moskva izgnala tri slovaške diplomate.

Gre za zadnje v nizu odločitev zahodnih držav o izgonu ruskih diplomatov. Nizozemska je v torek sporočila, da bo izgnala 17 ruskih diplomatov, Belgija 21, Irska štiri in Češka enega.

V ponedeljek je izgon petih ruskih diplomatov napovedala tudi Severna Makedonija, pred njo pa tudi že ZDA, Poljska in baltske države, in sicer zaradi dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom.

19.00 Biden z Zelenskim o nadaljevanju ameriške pomoči Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta danes govorila po telefonu o nadaljevanju ameriške in zavezniške vojaške, gospodarske in humanitarne pomoči Ukrajini proti ruski agresiji, je sporočila Bela hiša.

Govorila sta tudi o nadaljevanju ukrepov, ki dvigujejo ceno ruske surove agresije proti Ukrajini. Pozornost sta namenila še ameriški vojaški pomoči, ki ima ključni učinek v vojni z Rusijo in o dodatni pomoči ukrajinski vojski, ki brani državo.

Biden je Zelenskega obvestil, da bodo ZDA Ukrajini zagotovile 500 milijonov dolarjev neposredne proračunske pomoči. Zelenski pa je Bidna seznanil s statusom pogajanj med Ukrajino in Rusijo za končanje vojne.

18.45 Putin se je slišal s Scholzem in Draghijem

Ruski predsednik je danes po telefonu govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom in italijanskim premierjem Mariom Draghijem. Po poročanju tujih tiskovnih agencij jima je zagotovil, da odločitev za prehod na plačila v rubljih ne bo poslabšala pogodbenih pogojev za evropske kupce ruskega plina.

Kot je ponovil Putin, je razlog za odločitev v tem, da so »članice EU v nasprotju z normami mednarodnega prava zamrznile devizne rezerve ruske centralne banke«.

18.30 Opozorila zaradi morebitnih vojnih zločinov v Ukrajini

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je danes izrazila zaskrbljenost zaradi razširjenih in neselektivnih ruskih napadov na naseljenih območjih v Ukrajini, ki bi lahko pomenili vojne zločine. V svojem govoru pred pristojnim uradom ZN je opozorila na veliko trpljenje prebivalstva in uničenje zaradi ruskega obstreljevanja mest.

Zelo razširjeni in neselektivni napadi ruske vojske v naseljenih območjih v Ukrajini so »zelo zaskrbljujoči«, je dejala Bacheletova in opozorila, da bi lahko pomenili »vojne zločine«.

Bacheletova je v govoru pred Svetom ZN za človekove pravice v Ženevi dejala, da prebivalstvo Ukrajine »preživlja živo nočno moro«, odkar je Rusija pred petimi tedni začela svojo obsežno invazijo na to državo.

»Življenja milijonov ljudi so se obrnila na glavo, saj so prisiljeni zapustiti svoje domove ali se skrivati v kleteh in zakloniščih, medtem ko so njihova mesta obstreljevana in uničena,« je opozorila ob predstavitvi zadnjega poročila o položaju v zvezi s človekovimi pravicami v Ukrajini.

Moskvo je pozvala, naj upošteva odločne mednarodne pozive in takoj ukrepa »za umik svojih enot z ukrajinskega ozemlja«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Bacheletova je izrazila posebno zaskrbljenost zaradi vztrajne uporabe eksplozivnega orožja na naseljenih območjih, ki povzročajo ogromno uničenje in škodo na civilnih objektih, pri čemer je omenila uporabo raket, težkega topništva in letalske napade.

Njen urad je prejel »verodostojne navedbe«, da so ruske sile »vsaj 24-krat uporabile kasetno strelivo v naseljenih območjih«. Urad prav tako preiskuje obtožbe, da so tudi ukrajinske sile uporabljale takšno orožje, je dejala.

Preverili so tudi 77 incidentov, v katerih so bile poškodovane zdravstvene ustanove, vključno s 50 bolnišnicami. Deset objektov je bilo popolnoma uničenih, je dejala in poudarila, da bodo dejanske številke verjetno precej višje.

»Nediskriminatorni napadi so prepovedani po mednarodnem humanitarnem pravu in lahko pomenijo vojne zločine,« je opozorila Bacheletova. Po podatkih urada so od začetka ruske invazije 24. februarja zabeležili 1189 smrtnih žrtev med civilisti, vključno z 98 otroki, a bi te številke lahko bile mnogo višje.

Bacheletova je omenila tudi oblegano in uničeno pristaniško mesto Mariupolj, kjer ljudje živijo »v popolnem terorju« in se soočajo z neizmernim trpljenjem, humanitarne razmere pa so kritične.

Svetovalka ukrajinskega predsednika Tetjana Lomakina je pred dnevi dejala, da je bilo v tem mestu ubitih najmanj 5000 ljudi, vendar pa bi bilo lahko mrtvih celo 10.000 ljudi.

17.45 Tudi Avstrija aktivirala izredni načrt za zagotovitev plinske oskrbe

Avstrija je danes aktivirala prvi korak izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe, potem ko je tak načrt pred tem že aktivirala Nemčija. Obe sta se za to potezo odločili zaradi strahu, da bo Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, če ga te ne bodo pripravljene plačevati v rubljih.

Avstrijska vlada je pojasnila, da ta korak pomeni okrepitev obstoječega sistema nadzora ter da ne vključuje ukrepov, kot so omejevanje količin, je navedla francoska tiskovna agencija AFP.

Avstrijski kancler Karl Nehammer in gospodarska ministrica Leonore Gewessler sta po poročanju avstrijskih medijev sicer poudarila, da težav z oskrbo še ni, saj plin iz Rusije zaenkrat še vedno teče. Avstrijske zaloge se trenutno gibljejo na 13 odstotkih, kar je povprečje zadnjih let.

Vlada bo na razdeljevanje plina vplivala šele v tretjem koraku, ki je zaenkrat še precej oddaljen, je pa Avstrija po pisanju spletnega portala Salzburger Nachrichten od ruskega plina odvisna še bolj kot Nemčija.

V sporočilu je avstrijska vlada dodala, da se je za ta korak odločila zaradi ruske objave, da bo Rusija v prihodnje za plin sprejemala zgolj plačilo v rubljih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer danes dejal, da plačilo zgolj v ruski denarni enoti ne bo začelo veljati že v četrtek in da bo plačevanje zgolj v rubljih vpeljano postopno, saj so plačilo in oskrba dolgotrajni postopki.

Že dopoldne je aktivacijo načrta napovedala Nemčija, pri čemer je nemško gospodarsko ministrstvo pojasnilo, da je prvi od treh korakov znotraj vladnega načrta preventivne narave in namenjen zagotovitvi zalog, medtem ko bi vlada tako kot v Avstriji šele v tretjem koraku začela razdeljevati omejene zaloge plina.

Na morebitne motnje v dobavi ruskega plina pripravljena je po besedah podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa sicer pripravljena tudi Evropska komisija.

Dogajanje na avstrijskem plinskem trgu sicer vpliva tudi na Slovenijo. Zadnje poročilo o stanju na področju energetike, ki ga je pripravila agencija za energijo, namreč kaže, da se je slovenski veleprodajni trg v 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške.

V 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, oziroma natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.

17.00 Zelenski pozval Norveško, naj okrepi dobavo energentov Ukrajini in EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval Norveško, ki je za Rusijo druga največja dobaviteljica plina Evropi, naj Ukrajini in EU zagotovi več energije. V nagovoru norveškega parlamenta preko videopovezave je tudi pozval k prepovedi vplutja ruskih plovil v evropska pristanišča, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»K energetski varnosti Evrope lahko odločilno prispevate tako, da zagotovite potrebne energente državam Evropske unije in Ukrajini,« je pozval v nagovoru norveškim poslancem in članom norveške vlade, ki so mu namenili stoječe ovacije.

Kot je pojasnil ukrajinski predsednik, so pogovore o dobavi približno petih milijard kubičnih metrov plina za naslednjo ogrevalno sezono že začeli.

Pred začetkom ruske invazije na Ukrajino je Norveška zagotavljala od 20 do 25 odstotkov potreb EU in Združenega kraljestva po plinu, Rusija pa je dobavljala med 45 in 50 odstotkov tega energenta, poroča AFP. EU si zdaj prizadeva zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije.

Vlada v Oslu je že sprejela ukrepe za ohranitev črpanja plina na najvišji ravni v poletnem času, ki velja za obdobje, ko energetska podjetja izkoristijo nizko povpraševanje za vzdrževanje ploščadi na morju.

Dobavljamo toliko, kolikor je v naši moči, je norveški premier Jonas Gahr Store zagotovil v današnjem intervjuju za norveško televizijo TV2.

Zelenski je tudi poudaril, da ruske ladje »ne bi smele imeti pravice do uporabe pristanišč svobodnega sveta«. »Evropska unija in upam, da tudi Norveška, morata uvesti prepoved ruskim ladjam, ki uporabljajo evropska pristanišča,« je dejal ukrajinski voditelj.

Zelenski je v nagovoru norveškega parlamenta, tako kot v dosedanjih nagovorih parlamentov zahodnih držav, tudi pozval k dobavi več orožja Ukrajini, predvsem protiladijskih raket ter sistemov za oklepna vozila in protiletalsko obrambo.

Norveška je danes sporočila, da bo Ukrajini priskrbela dodatnih 2000 enot protitankovskega orožja tipa M72. Vlada v Oslu je tudi napovedala, da bo prek Svetovne banke prispevala 20 milijonov evrov za financiranje ukrajinskih vladnih služb, in sicer za plače zdravstvenih delavcev, učiteljev in javnih uslužbencev, pa tudi za pokojnine in socialne prejemke, poroča AFP.

16.00 V Mariupolju tarči ruskih napadov tudi stavba Rdečega križa in svetovalna misija EU

Ruske sile so med obleganjem pristaniškega mesta Mariupolj na jugu Ukrajine obstreljevale stavbo Rdečega križa, so danes sporočile oblasti v Kijevu. Tarča obstreljevanja ruskih sil v tem mestu je bila tudi pisarna svetovalne misije EU v Ukrajini (EUAM), je v torek sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

»V Mariupolju so okupatorji ciljali na zgradbo Mednarodnega komiteja Rdečega križa,« je na družbenih omrežjih sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova.

»Sovražnikova letala in topništvo so obstreljevali stavbo, označeno z rdečim križem na beli podlagi,« je opozorila. Denisova ni navedla, kdaj je prišlo do napadov, in dejala, da še ni potrditve, ali je bil v napadu kdo ubit ali ranjen.

Borrell pa je v torek sporočil, da so v EUAM prejeli verodostojne informacije, da so bili tarča ruskih napadov prostori njihove terenske pisarne v Mariupolju. Sama pisarna in oprema v njej sta utrpeli hudo škodo, ranjenih ali mrtvih pa na srečo ni bilo, je sporočil.

Kot je še dodal, tovrstne napade v uniji najostreje obsojajo, tako kot tudi vse ostale napade na civiliste in civilno infrastrukturo. Zahtevajo, da Rusija nemudoma ustavi svojo vojaško ofenzivo ter s celotnega ozemlja Ukrajine brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo, kar od nje zahteva tudi resolucija Generalne skupščine ZN in odločitev Meddržavnega sodišča.

V ruskem obleganju strateškega mesta na jugu Ukrajine je bilo po ukrajinskih navedbah ubitih najmanj 5000 ljudi, po nekaterih ocenah naj bi jih umrlo do 10.000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.35  Lagardova: Nadaljevanje vojne bo močno zvišalo življenjske stroške v Evropi

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je danes opozorila, da bi nadaljevanje vojne v Ukrajini lahko za Evropejce še dodatno zvišalo cene energije in življenje stroške. Lagardova je med obiskom Cipra dejala, da je ruska invazija, ki se je začela februarja, v gospodarstvo Evropske unije vnesla veliko negotovosti.

»Gospodarski vpliv je najbolje razložiti s tem, čemur ekonomisti pravijo pretresi v oskrbi, kar pomeni, da se sočasno zviša inflacija in zmanjša rast,« je predsednica ECB po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala v Nikoziji.

Lagardova je pojasnila, da bodo cene energije po pričakovanjih ostale visoke dlje časa, pri čemer so se cene plina od začetka leta po njenih besedah zvišale za 52 odstotkov, nafte pa za 64 odstotkov.

Pri tem je prepričana, da bodo na udaru tudi cene hrane, saj sta Rusija in Ukrajina pomembni izvoznici pšenice, tako ko gre za preskrbo EU kot na globalni ravni.

15.18  V Varšavi donatorski dogodek v podporo ukrajinskim beguncem

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in kanadski premier Justin Trudeau sta v znamenje priznanja vloge Poljske pri podpori beguncem, ki bežijo pred rusko invazijo na Ukrajino, sklicala donatorski dogodek Stand Up for Ukraine, ki bo 9. aprila v Varšavi, so danes sporočili v Bruslju.

Dogodek bo zaokrožil širšo kampanjo na družbenih omrežjih, ki sta jo sprožili evropska komisija in kanadska vlada v partnerstvu z mednarodno organizacijo Global Citizen. Cilj kampanje je zbrati sredstva in druge vrste podpore za potrebe beguncev in notranje razseljenih oseb v Ukrajini.

Na dogodku bo sodeloval tudi poljski predsednik Andrzej Duda, kanadski premier pa se ga bo udeležil prek videopovezave.

15.10  Prvi mož IAEA na jugu Ukrajine o varnosti jedrskih elektrarn

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je v okviru svojega prvega obiska v Ukrajini po začetku ruske invazije danes obiskal jedrsko elektrarno na jugu države. Namen obiska je ponuditi tehnično pomoč za zagotovitev varnosti ukrajinskih jedrskih objektov v časih, ko se Ukrajina sooča z rusko agresijo.

Grossi je od začetka agresije na Ukrajino 24. februarja, v okviru katere so ruske sile prevzele nadzor nad sicer nedelujočo nuklearko Černobil in največjo jedrsko elektrarno Zaporožje, večkrat opozoril na nevarnost nesreče v ukrajinskih jedrskih elektrarnah.

V Černobilu, kjer so še vedno shranjeni jedrski odpadki, tamkajšnje osebje dolgo časa ni smelo zapustiti elektrarne in ukrajinske oblasti so ruske sile obtožile, da jih držijo za talce. V Zaporožju pa je v začetku meseca zaradi obstreljevanja izbruhnil požar na enem od objektov, kar je sprožilo preplah tudi v mednarodni javnosti. Požar jim je kasneje uspelo pogasiti.

14.36  Plačilo v rubljih v četrtek še ne bo veljalo

Ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Rusija za ruski plin sprejemala zgolj še plačilo v rubljih, ne bo veljal že v četrtek, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Četrtkov rok za ureditev tehničnih podrobnosti, povezanih s plačevanjem plina v rubljih, je sicer v Evropi povzročil kar nekaj skrbi. Nemška vlada je tako danes zaradi strahu, da bi Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, povečala stopnjo pripravljenosti v okviru izrednega načrta za zagotavljanje preskrbe s plinom. Sedem gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je namreč zavrnilo zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih namesto v evrih ali dolarjih.

Peskov pa je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pozneje pojasnil, da je treba počakati do četrtka, ko bo o mehanizmu preskrbe s plinom, plačanem v rubljih, znanega več. Plačilo zgolj v rubljih tako ne bo začelo veljati že 31. marca niti še ni znan datum, ko se bo to pravilo začelo izvajati. »Plačilo in preskrba so dolgotrajni postopki. To ne pomeni, da mora biti vsa četrtkova dobava do večera plačana v rubljih,« je pojasnil. Putin se bo po napovedih v četrtek sestal s predstavniki energetskega velikana Gazproma in ruske centralne banke, od katerih bo prejel zadnje informacije o prehodu na plačila v ruski valuti, pa je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Rusija želi plačilo v rubljih zaradi sankcij Zahoda proti državi, ki so sledile vojni v Ukrajini in so močno oslabile rusko valuto.

12.20  Lavrov na Kitajskem napovedal pravičnejši svetovni red

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je danes na jugovzhodu Kitajske sešel s kitajskim kolegom Wang Yijem ter napovedal vzpostavitev »pravičnejšega svetovnega reda v partnerstvu s Kitajsko«. V ozadju zapletenih mednarodnih razmer Rusija in Kitajska krepita strateško partnerstvo, so po pogovorih sporočili iz Moskve. »Živimo v zelo težkem obdobju v zgodovini mednarodnih odnosov,« je dejal vodja ruske diplomacije in izrazil prepričanje, da bodo Rusija, Kitajska in druge podobno misleče države okrepile odnose za oblikovanje novega svetovnega reda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

 »Prepričan sem, da bodo ob koncu te faze mednarodne razmere veliko jasnejše in da se bomo skupaj z vami in našimi podporniki pomaknili k multipolarni, pravični, demokratični svetovni ureditvi,« je dejal Lavrov, ki se na Kitajskem mudi prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino.

12.17  Preiskave domnevnih kršitev vojnih zločinov in zlorab človekovih pravic

Združeni narodi so imenovali tri strokovnjake za človekove pravice za izvedbo preiskave možnih vojnih zločinov in drugih kršitev, storjenih med konfliktom v Ukrajini, poroča Guardian. Neodvisna komisija, ki jo bo vodil Erik Møse iz Norveške, ima mandat za »preiskovanje vseh domnevnih kršitev in zlorab človekovih pravic ter kršitev mednarodnega humanitarnega prava in s tem povezanih zločinov v kontekstu agresije Ruske federacije na Ukrajino,« je zapisano v izjavi.

Møse, ki je star 71 let, je norveški sodnik, ki je bil od leta 2003 do 2007 predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. Reuters ugotavlja, da se je Svet ZN za človekove pravice 4. marca dogovoril za ustanovitev preiskovalne komisije za eno leto na zahtevo Ukrajine in zaveznic, vključno z Evropsko unijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami.

11.48  Morawiecki napoveduje ustavitev uvoza ruske nafte in plina do konca leta

Poljski premier Mateus Morawiecki je danes napovedal, da bo Poljska prenehala uvažati ruski premog najpozneje do maja letos, nafte in plina pa do konca leta. V torek je vlada sprejela sklep o uvedbi popolnega embarga na uvoz premoga iz Rusije, poroča poljska tiskovna agencija PAP. Morawiecki je na današnji novinarski konferenci povedal, da je Poljska zahvaljujoč obnovljivim virom energije že zdaj v velikem deležu neodvisna od ruskih ogljikovodikov.

11.45  Nemčija za zagotovitev preskrbe s plinom aktivirala izredni načrt

Nemška vlada je danes povečala stopnjo pripravljenosti v okviru izrednega načrta za zagotavljanje preskrbe s plinom, saj se boji, da bo Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, če ga te ne bodo pripravljene plačevati v rubljih. Nemški gospodarski minister Robert Habeck je sicer potrdil, da Nemčija plina ne bo plačevala v rubljih. »Znotraj ministrstva bomo ustanovili krizno skupno,« je po srečanju skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ki so zavrnile rusko zahtevo po plačevanju plina v rubljih, dejal Habeck.

11.15  Turizem v prilagoditev tudi zaradi vojne v Ukrajini

Vojna v Ukrajini bo vplivala tudi na turizem v Sloveniji, gostov iz Rusije v določenem obdobju ne bo, močno bo zmanjšan obisk iz Ukrajine, vpliv bo verjetno tudi na čezatlatske in azijske goste, meni gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Zato se bo moral turizem ob podpori države prilagoditi in poskušati nadomestiti izpad, dodaja. Poleg pandemije covida-19, ki je močno vplivala na turistični obisk ter delovanje gostinstva in nastanitev, na panogo vpliva tudi vojna v Ukrajini. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Počivalšek, je povpraševanje znotraj EU za zdaj ostalo nespremenjeno, ne bo pa gostov iz Rusije, medtem ko bo gostov iz Ukrajine precej manj. Poleg tega bodo verjetno čezatlantski gostje previdnejši pri potovanjih v Evropo, zaradi zapore preletov bo vpliv na prihod gostov iz Azije, ki bodo lahko prihajali, a bodo poti daljše in dražje, je dodal.

11.14  V Ukrajini kljub ruskim obljubam ponoči padale bombe

Ukrajina in zahodne sile so danes že izrazile določene dvome o ruski zavezi, ki je bila dana v torek v Istanbulu po pogajanjih med rusko in ukrajinsko delegacijo. Župan Černigova Vladislav Atrošenko je dejal, da bi bila obljuba Rusije dobra novica, če bi ji resnično lahko zaupali. Oleksander Daniljuk, nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika za nacionalno varnost, prav tako ne verjame ruski zavezi o zmanjšanju vojaških operacij in meni, da gre samo za reorganizacijo ruskih sil, navaja BBC.

Ponoči je bilo slišati sirene in eksplozije tudi v okolici ukrajinske prestolnice Kijev, vendar ruske sile samega mesta niso obstreljevale, je danes za nacionalno televizijo povedal kijevski podžupan Mikola Povoroznik. Po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Interfax, ki jo povzema britanski BBC, pa so ruske sile na vzhodu Ukrajine medtem obstreljevale tudi stanovanjska območja v mestu Liščansk v regiji Lugansk. Ukrajinski guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na svojem kanalu na omrežju telegram zapisal, da se je obstreljevanje začelo okoli 6.30 po lokalnem času, da so bile »visoke stavbe uničene« in da »poročajo o žrtvah«. »Informacije o številu mrtvih in ranjenih še podrobneje pojasnjujemo. Veliko je ruševin,« je dodal. Ruske sile so ponoči napadle tudi več industrijskih objektov v regiji Hmeljnicki na zahodu Ukrajine, je povedal tamkajšnji guverner Sergej Hamalij. Po njegovih besedah so ruske sile izvedle tri napade na to območje, poroča Reuters.

11.06  Borrell: V Ukrajini tarča napada svetovalna misija EU

Terenska pisarna svetovalne misije EU v Ukrajini (EUAM) je bila tarča obstreljevanja ruskih sil, je v torek sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Kot je zapisal, so v EUAM prejeli verodostojne informacije, da so bili prostori njihove terenske pisarne v obleganem pristaniškem mestu Mariupolj tarča ruskega obstreljevanja. Sama pisarna in oprema v njej sta utrpeli hudo škodo, ranjenih ali mrtvih pa na srečo ni bilo. Kot je še dodal, tovrstne napade v Uniji najostreje obsojajo, tako kot tudi vse ostale napade na civiliste in civilno infrastrukturo.

11.05  Od začetka vojne Ukrajino zapustilo štiri milijone ljudi

ZN pravijo, da je več kot štiri milijone beguncev pobegnilo iz Ukrajine, odkar je Rusija začela vojno, njihove informacije povzema Reuters. Agencija ZN za begunce UNHCR je sporočila, da je Ukrajino od začetka ruske invazije 24. februarja zapustilo 4,02 milijona ljudi. S približno 44 milijoni prebivalcev pred invazijo je to približno eden na enajst ukrajinskih prebivalcev, ki so prečkali mejo v približno petih tednih. Poleg štirih milijonov beguncev je približno 6,5 milijona ljudi razseljenih znotraj države.

10.07  Rusijo v VS ZN okrivili za povzročanje globalne prehranske krize

Rusija je bila v torek v Varnostnem svetu ZN tarča obtožb, da je z invazijo na Ukrajino povzročila globalno prehransko krizo in ljudi po svetu izpostavila nevarnosti lakote, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina in Rusija med drugim skupaj zagotavljata 30 odstotkov svetovnega deleža izvoza pšenice.

»Ruski predsednik Vladimir Putin je začel to vojno. Putin je povzročil svetovno krizo s hrano. In on je tisti, ki jo lahko ustavi,« je na zasedanju VS ZN, posvečenem humanitarnim razmeram v Ukrajini, dejala namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman. Francoski veleposlanik pri ZN Nicolas de Riviere je dejal, da »ruska agresija na Ukrajino povečuje nevarnost lakote po vsem svetu« in da bodo najprej prizadeti prebivalci držav v razvoju. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je nasprotoval tem trditvam in dejal, da so morebitni pretresi na svetovnem trgu hrane posledica »nebrzdane sankcijske histerije, ki jo je Zahod sprožil proti Rusiji«. Pomočnica generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Joyce Msuya je posvarila, da lahko vojna v Ukrajini »še poslabša razmere na območjih z najhujšimi humanitarnimi krizami na svetu, kot so Afganistan, Jemen in Afriški rog«, kjer je pomanjkanje hrane že tako velik problem.

10.00  Guverner ukrajinske regije Černigov ne vidi popuščanja ruskih napadov

Guverner severne ukrajinske regije Černigov je dejal, da ne vidi popuščanja v ruskih napadih kljub obljubi Moskve, da bo zmanjšala vojaške operacije tam. Reuters poroča, da je o izjavi Rusov, da bodo napade zmanjšali, dejal: »Ali verjamemo to? Seveda ne.« Guverner Vjačeslav Čaus je na telegramu zapisal: »'Zmanjšana aktivnost' v regiji Černigov je pokazala, da je sovražnik izvajal napade na Nižin, vključno z zračnimi napadi, in vso noč napadal Černigov.«

V današnjem pogovoru na lokalni televiziji je Čaus kasneje dejal, da se razmere ne spreminjajo. »Černigov ostaja tarča topniškega in letalskega bombardiranja. Včeraj ponoči smo bili priča napadu na civilno infrastrukturo. V mestu ni vode in elektrike. Komunikacije ne delujejo in jih zdaj ne moremo popraviti,« je dodal. Čaus je sicer ta teden ocenil, da je od začetka ruske invazije v Černigovu umrlo približno 350 ljudi. V močno poškodovanem mestu, v katerem je pred invazijo po ocenah živelo skoraj 280.000 prebivalcev, jih je ostalo okoli 120.000, je dejal.

09.57 Raab: Ne smemo verjeti temu, kar prihaja iz ust Putinovega vojnega stroja

Koliko zaupa vlada Združenega kraljestva v besede Rusije o vojaški deeskalaciji? »Mislim, da ne zelo,« je v oddaji Sky News danes zjutraj dejal podpredsednik britanske vlade Dominic Raab. »Ruski vojaški stroj sodimo po njegovih dejanjih, ne le po besedah. Očitno obstaja nekaj skepticizma, da se bo ponovno združil, da bi znova napadel, namesto da bi se resno ukvarjal z diplomacijo ali čim podobnim. Seveda bodo vrata diplomacije vedno odprta. Ampak mislim, da ne gre verjeti temu, kar prihaja iz ust Putinovega vojnega stroja.«

09.30  Iz Kijeva slišati eksplozije, tarča obstreljevanja še vedno Mariupolj

Nasilje v Ukrajini se nadaljuje. Med drugim je bilo danes na obrobju Kijeva slišati sirene in nove silovite eksplozije, poroča britanski BBC, ki dodaja, da za zdaj ni jasno, ali te prihajajo z ukrajinske ali ruske strani. Tarča ruskega obstreljevanja so še naprej Mariupolj in druga ukrajinska mesta. Ukrajinske sile naj bi medtem po navedbah oblasti samooklicane republike Lugansk na mesto Severodoneck izstrelila raketo iz tako imenovanega sistema točka U. 

09.06  Ukrajina zahteva umik Rusije z območja Černobila

Ukrajinske oborožene sile pravijo, da obstaja nevarnost eksplozije streliva v propadli jedrski elektrarni Černobil in da se morajo ruske sile, ki zasedajo elektrarno, umakniti z območja, je v sredo dejala podpredsednica vlade Irina Vereščuk. Kot je pojasnila, je Ukrajina Rusijo na pogovorih v torek pozvala, naj dovoli vzpostavitev 97 humanitarnih koridorjev za najbolj prizadeta mesta in vasi v Ukrajini, poroča Reuters. »Zahtevamo, da varnostni svet ZN nemudoma sprejme ukrepe za demilitarizacijo izključitvenega območja v Černobilu in tam uvede posebno misijo ZN za odpravo nevarnost ponovitve jedrske katastrofe,« je dejala.

08.42  Velika Britanija pravi, da so se ruske enote prisiljene vrniti v Belorusijo in Rusijo za oskrbo

Britanska vojaška obveščevalna služba je v sredo sporočila, da so se ruske enote, ki so utrpele velike izgube v Ukrajini, prisiljene vrniti domov in v sosednjo Belorusijo v prizadevanju za reorganizacijo in ponovno oskrbo z orožjem. Takšne dejavnosti še dodatno pritiskajo na Rusijo in kažejo na težave, ki jih ima Rusija pri reorganizaciji svojih enot na prednjih območjih znotraj Ukrajine, navaja ministrstvo. Rusija bo verjetno še naprej kompenzirala svojo zmanjšano sposobnost zemeljskega bojevanja z množičnimi topniškimi in raketnimi napadi, je dodalo ministrstvo, poroča Reuters.

08.00  Tudi Pentagon skeptičen glede umika

Rusija je premestila manjše število svojih enot iz okolice Kijeva, a se ne umika, ampak se morda pripravlja na večjo ofenzivo drugje v Ukrajini, je v torek opozoril tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Tudi ukrajinska vojska ocenjuje, da je umik dela ruskih sil s front severno od Kijeva zgolj del prerazporeditev enot. Kot je poudaril Kirby, se z območja Kijeva umika le majhno število enot proti severu. »Temu nismo pripravljeni reči umik. Kar imajo v mislih, je verjetno premeščanje za druge prioritete. Moramo biti pripravljeni na večjo ofenzivo na drugih območjih Ukrajine,« je še dejal Kirby in dodal, da se je povečala ofenzivna aktivnost ruskih sil v Donbasu.

Tudi komunikacijska direktorica Bele hiše Kate Bedingfield je izrazila dvom glede ruskih trditev. »Ruska najava ne sme nikogar zavesti,« je sporočila in dodala, da si ruske aktivnosti v tem trenutku ne zaslužijo korenčka v obliki omilitve sankcij. »Osredotočati se moramo na palico,« je dejala. Na koncu se je na novinarski konferenci s singapurskim premierom Lee Hsien Loongom na rusko najavo odzval še predsednik ZDA Joe Biden. »Bomo videli. Ne bom ničesar sklepal, dokler ne vidim dejanj. Imel sem pogovor s štirimi zaveznicami v Natu: Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, ki se strinjajo, da je treba počakati in videti, kaj ponujajo,« je dejal Biden in ponovil, da bodo ZDA v vmesnem času nadaljevale z močnimi sankcijami in ukrajinski vojski še naprej zagotavljale zmogljivosti za obrambo.

07.00  ZDA opozorile pred potovanji v Ukrajino in Rusijo

Ameriško državno ministrstvo je v svojem zadnjem priporočilu za potovanja opozorilo ameriške državljane, naj ne potujejo v Ukrajino ali Rusijo. »Nenehno poročajo o tem, da je ruska vojska izločila in pridržala državljane ZDA v Ukrajini, in ko so se evakuirali po kopnem čez ozemlje, ki ga je okupirala Rusija; prav tako odsvetujemo potovanja ali v Rusijo ali Belorusijo,« so zapisali. Ameriško veleposlaništvo ima omejene možnosti za pomoč ameriškim državljanom v Rusiji, je opozorilo, navaja Guardian.

06.13  Umik Rusije s severa je zgolj rotacija vojakov z namenom zavajanja

Ukrajinski generalštab oboroženih sil je objavil svoje zadnje obveščevalno poročilo od 22. ure po lokalnem času, v katerem trdi, da se ruske čete še naprej umikajo z ozemlja Kijeva in Černigova na severu Ukrajine. Kot navaja poročilo, naj bi po nekaterih navedbah ruski sovražnik pregrupiral enote, da bi svoja glavna prizadevanja usmeril na vzhod.

»Hkrati je tako imenovani 'umik vojakov' verjetno rotacija posameznih enot in je namenjen zavajanju vojaškega vodstva oboroženih sil Ukrajine in ustvarjanju napačne predstave o zavračanju okupatorjev, da načrtujejo obkrožitev Kijeva.«

06.00  Zelenski: Ni razloga, da bi zaupali predstavnikom, ki se »še naprej borijo za naše uničenje«

Glede nedavnih mirovnih pogajanj je Zelenski pozval k previdnosti, njegove besede povzema Guardian. »Seveda vidimo vsa tveganja. Seveda ne vidimo razloga, da bi zaupali besedam določenih predstavnikov države, ki se še naprej bori za naše uničenje. Ukrajinci niso naivni ljudje. Ukrajinci so se v teh 34 dneh invazije in v zadnjih osmih letih vojne v Donbasu že naučili, da je mogoče zaupati le konkretnemu rezultatu.« Zelenski je dejal, da se je Ukrajina pripravljena pogajati in bo nadaljevala pogajalski proces. Kot je še dejal, mora obstajati resnična varnost zanje, za njihovo državo, suverenost, za njihove ljudi. »Ruske čete morajo zapustiti okupirana ozemlja. Zagotovljeni morata biti suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine. O suverenosti in naši ozemeljski celovitosti ne more biti kompromisa. In ga ne bo.«

05.50  V napadu v Mikolajevu je umrlo 12 ljudi, 33 ranjenih

V včerajšnjem napadu, ko je ruska raketa zadela stavbo regionalne vlade v Mikolajevu na jugu Ukrajine, je bilo ubitih najmanj12 ljudi, 33 je bilo ranjenih, so – kot navaja Guardian – sporočili uradniki za nujne primere. Ruski zračni napad je v torek pred 9. uro po lokalnem času zadel devetnadstropno vladno zgradbo, pri čemer je uničil velik del strukture, ljudje pa so ostali ujeti pod ruševinami.