Revolucija, ki se je začela s poljubom

Decembra lani je študentski aktivist Tatep Ruangprapaikiceri pred tajskim parlamentom objel partnerja in z dolgim poljubom začel kampanjo za legalizacijo istospolnih porok. Odzivi konservativnih zagovornikov monarhije so bili strupeni. A vsi, ki so ga podprli, so se zavedali, da je ta poljub prinesel veliko več kot zahtevo po pravici homoseksualcev do lastne družine. Iz tega poljuba se je rodila prava demokratska revolucija.

Devet mesecev pozneje sta 23-letni Tatep in njegov partner Panumas Singprom znova na ulicah rodnega Bangkoka. Gibanje, ki ju je združilo, ko sta na tinderju dojela, da sodelujeta na istih političnih zborovanjih, je preraslo v veliko širše zahteve, ki jih zdaj postavljajo pred kralja Vadžiralongkorna in premiera Prajuta Čanočaja. Tatepova organizacija Svobodna mladina je zdaj dopolnjena z gibanjem svobodnega ljudstva, sestavljajo pa jo ljudje iz različnih družbenih slojev. Njihova glavna zahteva je ustavna reforma, pred katero je treba najprej razpustiti parlament, končni cilj pa je vzpostavitev prave demokracije, ki jo zdaj zatirata kralj in vojska.

Čeprav je bil Tatep v minulih nekaj mesecih najmanj trikrat aretiran, je vsakič, ko ga je tajska policija izpustila na svobodo, pripeljal na ulice še več demonstrantov. V protestih, ki so pretresali Bangkok prejšnji konec tedna, se je aktivizem skupine LGBTQ+ prvič organsko združil z demokratskim gibanjem, člani te skupine pa so se ponosno postavili v središče burnega dogajanja. Tako kot je njim jasno, da brez demokracije ne morejo biti izpolnjene njihove zahteve, so tudi politični aktivisti različnih barv spoznali, da brez polnopravne udeležbe skupnosti LGBTQ+ nobena revolucija ne bo pripeljala do popolne uresničitve demokratskih ciljev.

»Ta zemlja pripada ljudstvu«

V soboto se je na ulicah zbralo več deset tisoč demonstrantov, v nedeljo se jih je več tisoč zbralo pred kraljevim kompleksom Velike palače v Bangkoku, čeprav je vlada mobilizirala skoraj 9000 policistov in grozila z novimi aretacijami. Na trgu v kompleksu poslopij, ki so namenjena dvornim obredom, so aktivisti zacementirali ploščo z napisom, ki najjasneje govori o naravi njihovega gibanja. »Ta zemlja pripada ljudstvu in ni last monarhije, ki nas je izdala.«

Včeraj so odstranili ploščo in jo, kot domnevajo aktivisti, odnesli kot dokaz za pripravo novih aretacij in obtožnic. Kralj je te dni v tujini, v Bangkoku pa je vse bolj prisotno ozračje globoke politične krize, in to zato, ker so ustavne spremembe in Prajutov odstop soglasno zahtevali vsi: tako pripadniki gibanja rdečih srajc kot feministi in študenti, seveda pa tudi številni člani skupnosti LGBTQ+.

Tatep, ki je letos diplomiral na univerzi Čulalongkorn, ima vso podporo očeta Somraka Ruangprapaikicerija, ki dela kot dostavljavec za neko aplikacijo za mobilne telefone. »Podpiram ga, ker je to gibanje za vso državo, ne zanj osebno,« je dejal Somrak, ki ga kljub vsemu skrbi, da se bodo protesti končali z nasiljem in prelivanjem krvi. Tatepov partner je na najboljši možen način izrazil tisto, kar vodi večino mladih Tajcev. »Nočemo se postarati tako, da nas bodo otroci spraševali, 'kaj ste počeli, ko se je država soočala s krivico'?« je dejal. Ves čas podpira Tatepa in daje vedeti, da je bil tisti poljub vreden revolucije, ki se zdaj dogaja.