Resnico lahko širi le diaspora

V tujini označujejo priznanega makedonskega pesnika, prozaista, dramaturga, filmskega scenarista in režiserja ter kolumnista Aleksandra Rusjakova za makedonskega disidenta. Rusjakov se s tem ne strinja. Pravi, da je le človek brez domovine.

Rusjakov je poudaril, da bo vedno iz Republike Makedonije in nikoli iz Severne Makedonije. V prihodnje se bo posvetil le pisateljevanju, ker da dobro piše in ker je v Makedoniji veliko boljših režiserjev od njega. Pisateljevanje je njegova prva ljubezen. V kolumnah za časnik Nova Makedonija in na družbenih omrežjih, na katerih je zelo popularen, ne bo več komentiral makedonske politike. Z njim smo se pogovarjali po papeževem obisku in prisegi novega makedonskega predsednika.

 

Zakaj je papež obiskal Severno Makedonijo, kjer je manj kot odstotek katoličanov, približno tretjina muslimanov in večina pravoslavcev?

Papežev obisk je bil političen in ni bil neposredno povezan z vero, čeprav so ga napovedovali kot apostolski obisk. Cilj njegovega obiska je bil komercializirati spremembo imena države. Novo ime je okupacijsko, ker nam je bilo vsiljeno kljub propadlemu referendumu. Večina Makedoncev ga ne bo nikoli sprejela. Papeževa komercialna poteza tudi ni bila neposredna podpora sedanji vladajoči koaliciji.

 

Dežela večnega sonca velja za zgled sobivanja ...

Nikoli nismo imeli verske vojne ali resnih napetosti med pripadniki različnih religij. Makedonija je multietnična država, v kateri ljudje sobivajo v etnično mešanih skupnostih. Čeprav imamo kar petnajst etničnih skupnosti, nikoli ni bilo težav, politiki pa multietničnost zlorabljajo. V zgodovini smo imeli največ težav in doživeli največ trpljenja zaradi sosednjih držav, Srbije, Grčije in Bolgarije, ki so si razdelile Makedonijo leta 1913 z bukareškim mirovnim sporazumom.

 

Kdo v rojstni deželi matere Terezije bi danes potreboval njeno pomoč?

Mati Terezija je skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče ter jim lajšala trpljenje. V Makedoniji bi lahko pomagala duševno prizadetim ljudem. Po dvajsetih letih posebne vojne proti Makedoniji se ljudje pogovarjajo sami s seboj. Makedonci so obupani, depresivni, utrujeni in jezni. Ker nikoli niso bili nasilni in niso grdo ravnali z drugimi, trpinčijo sami sebe.

 

Se vam zdi Stevo Pendarovski dobra izbira za novega predsednika države?

Pendarovski je brezoseben lik brez politične identitete, kar je najbrž normalno za državo, ki so ji vzeli nacionalno identiteto. Njegova naloga je to potrditi, zato je aroganten in živčen. Premier Zoran Zaev je politična marioneta, podobna kvizlingu, Pendarovski pa del te farse. Tako kot je ‘brezvezno’ ime Severna Makedonija, ki je bilo na silo uvedeno v makedonsko ustavo, je tudi vse, kar je sledilo, nelegitimno.

 

Ali Makedonci in Albanci različno dojemajo svoje korenine, identiteto, jezik in kulturo?

Makedonija dopušča vsem etničnim skupnostim, da negujejo svojo kulturno in etnično identiteto. Albanci so tako kot Američani ponosni na svojo zastavo in jo izobesijo ob vsaki priložnosti. Makedonci se velikokrat obnašajo tako, kot da se sramujejo svoje zastave in samih sebe. Če nimaš rad samega sebe, ne moreš imeti rad drugih. To je posledica medijske propagande v državnih medijih in na družbenih omrežjih. Če imaš rad svojo državo, to obravnavajo kot negativen nacionalizem. Ker sem se boril za ohranitev imena države in makedonske identitete, so me razglasili za umazanega nacionalista.

 

Mar članstvo v Natu ne zagotavlja večje varnosti in stabilnosti?

Nato bo ugasnil v desetih letih, Evropska unija pa razpadla v tridesetih letih. Članstvo Makedonije v Natu še ni končana zgodba. Pristopni protokol je podpisalo šele deset držav članic Nata. ZDA so še zadržane, Turčija pa pogojuje ratifikacijo protokola z izročitvijo gulenistov. Ne vem, kdo so zagovorniki klerika Gülena v Makedoniji. K Natu nas hočejo priključiti na silo. Sprememba imena države ni bila nujna za vstop v EU in Nato. Sodišče Združenih narodov v Haagu je razsodilo, da je Grčija kršila začasni sporazum iz leta 1995, ker je Republiki Makedoniji preprečila sprejem v Nato pod njenim začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM). Namesto da bi Nato in EU spoštovala sodbo mednarodnega sodišča, sta se raje zatekla k sili. Tudi Hitler je mislil, da je nad mednarodno ureditvijo. Nato nikomur ne zagotavlja varnosti, temveč samo zbira nafto in opij. Da je to  farsa, se je nazorno pokazalo v Siriji, kjer se je Nato igral vojno proti terorizmu, džihadiste in njihovo Islamsko državo (IS) pa so na koncu premagali Rusi.

 

Kaj bi lahko spremenila vlada v eksilu, ki jo vidite kot rešitev?

Diaspora bi morala ustanoviti vlado v eksilu, da bi širila po svetu zgodbo o krivici, ki se je zgodila Makedoniji. Če o tem javno govoriš v Makedoniji, kjer obstaja diktatura, te lahko zaprejo zaradi domoljubja. V državi prepovedujejo knjige, televizijske oddaje in filme, tako da lahko resnico širi le še diaspora. Pred kratkim so prepovedali knjigo nekdanjega predsednika parlamenta Stojana Andova o atentatu na preminulega predsednika Kira Gligorova.

 

Ima Makedonija drugo alternativo, kot je EU, čeprav je članstvo vse bolj oddaljen cilj?

Sem evroskeptik. V evropsko zgodbo bi bolj zaupal, če EU ne bi povzročala težav Makedoniji in če bi jo Grčija priznala pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija, ki so ga priznale številne države, tudi ZDA. Makedonija mora sama urediti lastno državo. EU jemlje državam članicam gospodarsko suverenost, poskuša jim odvzeti tudi nacionalno suverenost, in to po direktivah funkcionarjev, ki jih nihče ne izbira na volitvah. To je pripeljalo do brexita. Islandski model je pravi model za Makedonijo. So mar Romunija, Bolgarija in Hrvaška, ki se soočajo z množičnim izseljevanjem, čeprav so članice EU, bogatejše od Islandije? Makedonija je lahko Islandija. Kjer vržeš seme, tam zemlja rodi. Na voljo ima dovolj surovin in izobraženega kadra. Nihče noče narediti iz Makedonije urejene države, ne domača politična elita ne velesile. Z urejeno državo je težko manipulirati.

 

Se ne strinjate z oceno, da EU zagotavlja najvišjo raven spoštovanja človekovih pravic in svoboščin?

Kar zadeva varovanje človekovih pravic in svoboščin, je EU padla na izpitu tudi v primeru Makedonije, ker ni spoštovala njene pravice do samoodločbe in mednarodne razsodbe. Čeprav je Badinterjeva komisija leta 1991 izrekla pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za priznanje Makedonije, je bila zaradi spora o imenu z Grčijo, ki so jo leta 1992 podprli zunanji ministri EU v Lizboni, sprejeta v ZN šele leta 1993 pod začasnim imenom FYROM. EU naj bi bila primer prosperitete in stabilnosti, ni pa bila sposobna zavarovati zunanje meje v Grčiji. Problem njene prepustnosti za migrante in begunce je rešila Makedonija, ki je uspešno ločila ekonomske migrante od beguncev ter zaprla balkansko begunsko pot. Grki so obupance preprosto pošiljali naprej, njihovo pot na Zahod pa je s poostrenimi ukrepi prva preprečila Makedonija.

Zakaj naj bi bilo v interesu Zahoda, da vam vsili spremembo imena države?

Dolgoročen scenarij je izbris Makedonije in ustvarjanje velikih držav. Precedens lahko postane pravilo. Če se je danes zgodila krivica Makedoniji, se lahko že jutri tudi Sloveniji. Mednarodni pravni red imamo zato, da se to ne bi dogajalo. Sila nikoli ne bi smela biti opravičljiva. Problem imena Severna Makedonija bo prej ali slej končal na mednarodnem sodišču.

Bo sprememba razmerja sil po evropskih volitvah vplivala na Severno Makedonijo?

Makedonija in Zahodni Balkan sta zunaj fokusa in agende EU, ki ima svoje težave. V EU bo zapihal nov veter, vendar je vse negotovo. Da je tako, pričajo vzpon Donalda Trumpa, Viktorja Orbána, Mattea Salvinija, skrajnodesničarske stranke AfD v Nemčiji in brexit. EU nima zanesljive prihodnosti. Kakšno težo bodo imeli v njej populisti in skrajneži, je odvisno tudi od volivcev, ker zaradi nezadovoljstva mnogi ne bodo odšli na volišča.

Kako živijo ljudje, ki ne gredo s trebuhom za kruhom?

Čeprav ljudje vse bolj množično odhajajo na Zahod, so kavarne še vedno polne. To je tipična balkanska mentaliteta. Ljudje so pripravljeni zapraviti zadnji denar v gostilni. Za preživetje se znajdejo, kakor vedo in znajo. Najbolj glasno se pritožujejo, da nimajo denarja, vnuki rdeče buržoazije in novi bogataši, ki se vsak večer pripeljejo do kavarne v dragem osebnem avtomobilu. Reveži delajo za preživetje. Bogata manjšina in buržoazna elita sta bili za spremembo imena države, ker se jima je finančno obrestovala, revna večina je bila proti.