Sestavljenka glagolskega izvora repatriacija je bila do letošnjega poletja splošni javnosti neznana beseda. V medijih se je začela pojavljati v zvezi z akcijskim načrtom za preselitev in preskrbo uradno 53 prosilcev od okoli tisoč prebivalcev Venezuele slovenskega porekla (335 je slovenskih državljanov), ki jih je kot njihove sodržavljane poleg ekonomske in politične doletela še huda humanitarna kriza.

Na portalu Fran v zbirki Terminologišče beremo, da je repatriacija poimenovanje za strokovni pojem znotraj geografske stroke, ki pomeni 'vrnitev izseljencev, prebivalstva, ki živi na ozemlju druge države ali na drugem območju znotraj lastne države, v domovino, kraj prvotnega bivališča', v pravnem jeziku pa je termin definiran kot 'vrnitev razseljenih oseb nazaj v domovino, ki ga organizira in financira država trenutnega bivanja razseljenih oseb'.



Pojem repatriacija opredeljuje tudi Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki pravi: 'nanaša se na tisto priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga organizira in financira Republika Slovenija'. Slovenci smo pregovorno nezaupljivi do tujcev, tudi če gre le za selitev iz večjega slovenskega kraja v vaško skupnost, vendar kot hitro starajoča se družba priseljence nujno potrebujemo. Verjamem, da bodo naši rojaki lojalni državljani, ki se bodo z veseljem učili jezika svojih prednikov in jim bo uspešna integracija v slovensko družbo dolgoročen cilj.



—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša),

avtorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar.