Prvo zaslišanje o impeachmentu Trumpa se je sprevrglo v cirkus

Prvo zaslišanje o morebitnem impeachmentu predsednika ZDA Donalda Trumpa v pravosodnem odboru predstavniškega doma ameriškega kongresa se je nemudoma sprevrglo v cirkuško predstavo, pri kateri je s tvitanjem na daljavo sodeloval tudi Trump. Kljub temu so demokrati s pravnega vidika dosegli svoje.

Nekdanjega Trumpovega šefa predsedniške kampanje Coreyja Lewandowskega so namreč le privedli do priznanja, da mu je Trump naročil, naj nekdanjemu pravosodnemu ministru ZDA Jeffu Sessionsu naroči omejitev preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja o ruskem vpletanju v predsedniške volitve leta 2016 v korist Trumpa.

Če se Sessions ne bo sestal z Lewandowskim, je Trump zadnjemu naročil, naj ministru pove, da je odstavljen. Lewandowski je to povedal tudi Muellerjevim preiskovalcem in za kongresne demokrate je takšno naročilo jasno vpletanje v preiskavo in s tem oviranje pravosodja, kar je kaznivo dejanje.





Lewandowski je po ostrih prepirih, zbadanjih, norčevanju in proceduralnih zapletih priznal, da mu je Trump to res naročil, vendar sam tega ni upošteval. Štafeto je poskušal predati Sessionsovemu pomočniku. Trump je Sessionsa odpustil novembra lani. Lewandowski, ki si pod prisego ni upal lagati, je priznal po skoraj uri komedije, kot je doslej v kongresu še niso videli.

V svojem uvodnem nagovoru je Lewandowski, ki ga je Trump odpustil s položaja šefa kampanje zaradi odrivanja novinarke, hvalil predsednika in dejal, da mu je bilo v veliko čast postati del »največjega političnega gibanja v zgodovini ZDA od trenutka, ko se je Trump spustil po svojih zlatih stopnicah in razglasil kampanjo«.

Celoten uvodni nagovor Lewandowskega je bil slavospev Trumpu, ki je se mu je s tvitom v živo zahvalil za čudovite besede.
Predsednik odbora demokrat Jerry Nadler je začel resno in umirjeno, pozval sodelujoče, naj se vzdržijo kričanja in obtožb na račun drugih in predsednika.



Slovesno kuliso zaslišanja je nemudoma razbil vodja republikancev v odboru Doug Collins iz Georgie s tirado na račun demokratskega nadlegovanja nedolžnega predsednika Trumpa. Lewandowski se je nemudoma začel sprenevedati in na vprašanje o Trumpovem naročilu dejal, da ne ve, kje to piše, in naj mu prinesejo Muellerjevo preiskovalno poročilo. Ko je dokumente dobil na mizo, je od Nadlerja zahteval, naj mu točno pove, na kateri strani, v katerem odstavku to piše.

Nadler mu je v odzivu namignil, naj se ne norčuje, demokrati pa so zahtevali njegovo kaznovanje. Collins je zahteval glasovanje o vsaki odločitvi, ki je najprej potekalo ustno z vzklikanjem da ali ne, potem je zahteval štetje glasov in na koncu tudi razpustitev zaslišanja. Demokratska večina je republikance preglasovala in zaslišanje se je nadaljevalo po pričakovanem vzorcu.

Lewandowski se je na vprašanja demokratov izgovarjal, da po ukazu Bele hiše ne sme govoriti, demokrati so zaman trdili, da tak ukaz ni ustaven ali zakonit, republikanci pa so vprašanja izkoristili za napade na preiskavo in pohvale na račun Trumpa.
Njihova teza je, da so se Rusi morda res vpletali v predsedniške volitve v korist Trumpa, vendar sam za to ni kriv, ampak je kriv nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, ki tega vpletanja v volitve ni ustavil.



Analitiki so zaslišanje označili za javnomnenjsko katastrofo za demokrate, ki bi morali vedeti, kaj jih čaka z zvitim Lewandovskim, ki razmišlja o senatni kandidaturi v New Hampshiru in je zaslišanje izkoristil za lastno promocijo. Svojim podpornikom je namreč pred zaslišanjem tvital, naj ga spremljajo.

Demokrati trdijo, da imajo zdaj dodatno gradivo za impeachment Trumpa in tožbe proti vladi, ki ovira zaslišanja. Trump je namreč prepovedal sodelovanje nekdanjima uslužbencema Bele hiše Ricku Dearbornu in Robu Porterju s sklicevanjem na izvršni privilegij, ki ga demokrati izpodbijajo na sodišču.

Lewandowski je moral priti, ker ni bil nikoli v vladi in izvršni privilegij bi bil v tem primeru tudi za Trumpa korak predaleč. Kljub temu je Lewandowskemu postavil mejo, kaj lahko pove, kar je ta s pridom izkoristil in uvod v zaslišanje je bil podoben zaslišanju kakega člana mafijske združbe, ki se ne spomni ničesar in ne bo povedal ničesar, da ubrani šefa in da sam sebe česa ne obdolži.