Prvo merjenje podpore oblasti in opoziciji

Po prvem krogu predsedniških volitev v Severni Makedoniji sta razglasili zmago tako oblast kot opozicija, glede na tesni volilni rezultat pa sta doživeli poraz obe vodilni stranki. To je tudi sporočilo, da ljudje zahtevajo spremembo političnega sistema in ponudbo za prihodnost.

Šeste zaporedne predsedniške volitve so bile prvo merjenje podpore oblasti in opoziciji po propadlem referendumu o spremembi imena države. Nizka volilna udeležba in končni rezultat prvega kroga volitev kažeta, da ljudje ne zaupajo nobeni politični eliti. Socialdemokratsko zvezo (SDSM) so kaznovali zaradi sodnih iger, kot je bila selektivna amnestija za nasilni vdor v parlament, konservativna VMRO-DPMNE pa je padla podpora kljub gospodarski krizi in spremembi imena države, ki je poglobila prepad med Makedonci. Ne glede na to, da je bil interes volivcev za predsedniške volitve vedno bistveno manjši kot za lokalne ali parlamentarne volitve.

Zmago slavita oba tabora

Vladajoča in največja opozicijska stranka se na to ne ozirata. Namesto da bi razumeli sporočilo ljudi, sta razglasili zmago. Kako bo ta zaušnica vplivala na ljudi, bo pokazal drugi krog predsedniških volitev. Podpora albanskih volivcev kandidatu vladajoče koalicije in kandidatu albanske opozicije je pokazala, da so Albanci ocenili, da je prišel čas za spremembe na politični sceni v državi. Po njihovem bi se morala večina albanske politične elite upokojiti.

Prvak VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je prvi razglasil zmago, ki pa ni popolna, ker nasprotnikov niso povsem porazili. Po njegovem prihaja makedonska pomlad, ker se je začel padec premierja Zorana Zaeva in njegove SDSM, čeprav socialdemokrate izdatno podpirajo mednarodne sile. Napovedal je, da bo njihova kandidatka Gordana Siljanovska Davkova prihodnja predsednica države.

Prvi mož SDSM Zaev je razglasil zmago Steva Pendarovskega v prvem krogu, pri čemer je poudaril, da bosta tudi v drugem krogu volitev tekmovala dva povsem različna koncepta. To sta progresivni koncept Pendarovskega in destruktivni koncept Siljanovske Davkove. Kljub pičli prednosti njihovega kandidata je prepričan, da bo v drugem krogu slavil zmago in da se bo SDSM še bolj utrdila na oblasti, ki jo je po več kot desetih letih vladanja VMRO-DPMNE prevzela leta 2017. Rezultati so pokazali, da sta tako SDSM kot VMRO-DPMNE dosegli slabši rezultat kot na zadnjih lokalnih volitvah.

Na pragu nove politične krize

V prvem krogu predsedniških volitev, prvih po spremembi imena države, je po 99,96 odstotka preštetih glasov kandidat vladajoče SDSM in koalicijske albanske stranke Demokratične unije za integracijo (DUI) Pendarovski v rahli prednosti pred kandidatko največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE Siljanovsko Davkovo. Pendarovski je dobil 42,85 odstotka glasov, Siljanovska Davkova pa 42,24 odstotka. Blerim Reka, kandidat dveh manjših opozicijskih albanskih strank Zveza za Albance in Besa, je dobil 10,57 odstotka glasov.

Volitev se je udeležilo 41,82 odstotka volivcev ali 755.816 od skupno 1,8 milijona volilnih upravičencev. Neveljavnih je bilo 4,34 odstotka glasovnic, kar je nekaj več kot je znašala razlika med Pendarovskim in sedanjim predsednikom Gjorgeom Ivanovim pred petimi leti. Drugi krog volitev bo 5. maja, za predsednika pa bo izbran tisti, ki bo dobil večino glasov, pod pogojem, da bo glasovalo najmanj 40 odstotkov upravičencev. V nasprotnem bodo morali razpisati nove volitve. Zaev je že posvaril pred novo politično krizo.

Vladajoča koalicija bo v prihodnjih dveh tednih izpostavljala svoje načrte za razvoj, opozicija pa se bo poskušala približati albanskim volivcem. Slednje je mogoče sklepati tudi iz besed Siljanovske Davkove, da si je opozicija skupaj z Reko zagotovila prednost okoli 70 tisoč glasov. Konservativci bodo najbrž zmehčali tudi stališča do prespanskega sporazuma in se bolj osredotočili na neuspehe vlade. Siljanovska Davkova se bo verjetno tudi v drugem krogu izogibala kritiki stranke, ki jo je predlagala, čeprav je po oceni EU ugrabila in izolirala državo.