Prvo merjenje moči v Severni Makedoniji

V Severni Makedoniji bodo aprilske predsedniške volitve pokazale razmerje moči med vladajočo koalicijo, ki je državo popeljala v Nato, in nasprotniki sporazuma Skopja z Atenami, ki bi kolo zgodovine zavrteli nazaj.

Vladajoči socialdemokrati (SDSM) premiera Zorana Zaeva so za svojega kandidata na predsedniških volitvah izbrali Steva Pendarovskega, ki ga podpira tudi koalicijska albanska stranka Demokratična unija za integracijo (DUI). Pendarovski se bo pomeril z neodvisno kandidatko, ki jo podpira vodilna opozicijska stranka VMRO-DPMNE, Gordano Siljanovsko. Pendarovski je nacionalni koordinator za vstop države v Nato, Siljanovska pa profesorica ustavnega prava, ki nasprotuje prespanskemu sporazumu z Grčijo.

Ključna bo volilna udeležba

Novi predsednik bo prvi, ki bo državo predstavljal pod imenom Severna Makedonija. Sedanji predsednik Gjorge Ivanov, ki se mu bo mandat iztekel 12. maja, je zavrnil podpis ustavnih sprememb, s katerimi je parlament potrdil spremembo imena države. Postavlja se vprašanje, kako si predsedniško funkcijo predstavlja Siljanovska, ki je poudarila, da ima tako kot VMRO-DPMNE negativno mnenje tako o dogovoru z Grčijo kot o zakonu o jezikih.

Na vprašanje, ali bo prisegla, da bo spoštovala ustavni red in delovala za blaginjo Republike Severne Makedonije, se je Siljanovska izognila odgovoru s pojasnilom, da ni politik, ampak univerzitetna profesorica, njena stališča pa so znana javnosti. Na protestih se je izpostavila z nasprotovanjem referendumu in prespanskemu sporazumu, VMRO-DPMNE pa jo je podprla, ker je sprejemljiva za državljane, ki so strankarsko nevtralni.

Za favorita velja Pendarovski, ki se je za položaj potegoval že na volitvah leta 2014, ko je zmagal Ivanov. Pendarovski je bil svetovalec za nacionalno varnost pokojnega predsednika države Borisa Trajkovskega in svetovalec za zunanjo politiko nekdanjega predsednika Branka Crvenkovskega. S podporo najmočnejše stranke v državi ima veliko možnosti za zmago.

Če v prvem krogu 21. aprila nihče od kandidatov ne bo prejel potrebnih več kot 50 odstotkov glasov, bo drugi krog 5. maja. Za veljavnost drugega kroga mora biti volilna udeležba vsaj 40-odstotna. Referendum o spremembi imena države je padel, ker se glasovanja ni udeležila več kot polovica volilnih upravičencev. Siljanovska bi imela možnosti za uspeh, če se bodo volitev udeležili volivci, ki so bojkotirali referendum.

V njihovih očeh velja za kandidatko, ki je brez madeža in bi lahko povezala več ljudi kot drugi kandidati. Profesorici ustavnega prava na skopski univerzi tudi nihče ne oporeka uspešne akademske in mednarodne znanstvene kariere, kar naj bi bilo jamstvo, da si bo prizadevala za vzpostavitev pravne države in povrnitev dostojanstva politiki. Zanjo navija tudi večina makedonske diaspore, ki se še ne more sprijazniti s spremembo imena države.

Nevidna makedonska manjšina

Grška ratifikacija sporazuma s Skopjem bi lahko bila tudi prvi korak k priznanju obstoja makedonskega jezika in etnične pripadnosti. Grčija že desetletja zanika obstoj lastne makedonske manjšine. Za Grke so Makedonci domačini, ki govorijo lokalni jezik. Zgodovinar Leonidas Embiricos ocenjuje, da jih več kot 100.000 še vedno živi v grški pokrajini Makedoniji, čeprav bi se jih največ 20.000 odkrito identificiralo za pripadnike makedonske manjšine.

Čeprav makedonski jezik v Grčiji že desetletja ni prepovedan, strah ni izginil, jezik pa počasi umira. Leta zatiranja so ga potisnila v zaprte prostore. Asimilacija je opravila svoje delo. Govorjenje in petje v makedonščini sta še vedno vzrok za nadlegovanje, da čas za kulturno izražanje v makedonščini še ni prišel, pa dokazujejo tudi nasilni protesti nacionalistične opozicije, ki bi se na jesenskih volitvah lahko spet povzpela na oblast, proti prespanskemu sporazumu.