Prvi vohun zakuhal vladno krizo

Berlin – Nemški notranji minister Horst Seehofer je napovedal skorajšnji podpis sporazuma z Italijo o vračanju tam registriranih prosilcev za azil. Tudi takšen uspeh zaradi begunske krize pretresene nemške politike ne more prikriti globokih razhajanj v vladajoči koaliciji konservativne unije CDU/CSU in socialdemokratov. Ta se znova maje zaradi spornih izjav vodje obveščevalne službe Hans-Georga Maaßna.

Po Španiji in Grčiji bo Nemčija tudi v Italijo vračala prosilce za azil, ki so najprej stopili na evropska tla v tej državi ter se tam registrirali. V zameno bo osrednja evropska država odvzela enako število ljudi z reševalnih ladij v Sredozemskem morju, ki se zatečejo v Italijo. Da bi privarčevali pri potnih stroških, si dokumente izmenjavajo, zaradi česar bodo za njihovo podpisovanje potrebovali še nekaj dni, je v bundestagu povedal Seehofer, a je po njegovem prepričanju dogovor uspeh.



Dogovor z Italijo res lahko zmanjša migracije tistih, ki jih manj kot azil v Evropi zanima naselitev v njeni največji gospodarski sili z razvejenim sistemom socialnega varstva, a celo ta ni odbil čedalje močnejših napadov na zveznega notranjega ministra bavarskega rodu zaradi njegovega zavzemanja za predsednika domače obveščevalne službe. Hans-Georg Maaßen iz urada za zaščito ustave BfV je po skrajnodesničarskih demonstracijah v Chemnitzu zaradi migrantskega umora 35-letnega domačina podvomil o avtentičnosti videoposnetkov, ki so kazali preganjanje migrantov. Zdaj mu očitajo še posvetovanja z visokimi politiki nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD). Zaradi tega so se v četrtek popoldne na kriznem srečanju v kanclerski palači sestali voditelji vladnih strank, a so prvaki CDU, CSU in SPD, Angela Merkel, Horst Seehofer in Andrea Nahles, sporočili le, da bodo pogovore nadaljevali prihodnji teden.
 

Maaßnove poletne razprave

Kritiki so Maaßnove poletne razprave s turinškim parlamentarcem AfD Stephanom Brandnerjem ocenili za protizakonite, ker sta razpravljala o neobjavljenem varnostnem poročilu. Vodja BfV je zavrnil obtožbe in navedel, da se po naročilu notranjega ministra o aktualnem varnostnem položaju pogovarja s parlamentarci vseh v bundestag uvrščenih strank, v šestih letih na položaju prvega vohuna naj bi se srečal z 237 politiki, od katerih jih le pet prihaja iz AfD. Brandner je novinarjem televizijske postaje ARD poročal tudi o pogovorih o nevarnih islamskih skrajnežih v državi, nemškemu uradu za zaščito ustave pa so že prej očitali prikrivanje informatorja v krogih islamskega terorista Anisa Amrija, ki je leta 2016 z ukradenim tovornjakom izvedel napad na berlinsko božično tržnico. Sorodniki žrtev Maaßnu v odprtem pismu očitajo zavajanje javnosti.

Po skrajnodesničarskih protestih v Chemnitzu, ki jih je delno organizirala AfD, je vodja nemške obveščevalne službe zasejal še dvome o izjavah kanclerkinega tiskovnega predstavnika Steffena Seiberta, ki je obsojal gonje proti ljudem drugačnega videza in izvora. Odpustitev nemškega prvega vohuna je v pristojnosti zveznega notranjega ministra in predsednika bavarske CSU Horsta Seehoferja, Maaßnov odhod pa najodločneje zahtevajo socialdemokrati, nekateri med njimi grozijo celo z razpadom vladne koalicije. Medtem je sodišče v Chemnitzu izreklo prvo sodbo zaradi nacističnih pozdravov na spornih demonstracijah. Domačinu Danielu M. so prisodili 8-mesečno pogojno in denarno kazen, čeprav se je branil, da je samo mahal prijateljem.