Vse, kar morate vedeti o volitvah v Varnostni svet OZN

Poldrugo leto po naznanitvi kandidature za nestalno članico najvišjega organa Združenih narodov za obdobje 2024–2025 Slovenija pričakuje pozitiven razplet oziroma zmago nad Belorusijo, s katero tekmuje za sedež, ki pripada vzhodnoevropski skupini. Pred začetkom današnjega glasovanja v New Yorku smo poiskali odgovore na ključna vprašanja, s katerimi bo sledenje volitvam lažje.

Kako bodo potekale volitve v varnostni svet?

Ob 16. uri po slovenskem času (10. uri po newyorškem) bo generalna skupščina, v kateri sedijo predstavniki 193 držav, začela izbirati novo sestavo petnajstčlanskega Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025. Volitve tako kot vsako leto potekajo junija, države pa morajo zapolniti pet od skupaj deset nestalnih sedežev, za katere se tokrat poteguje šest kandidatk. Volitve so tajne, trajajo lahko tudi več krogov oziroma toliko časa, dokler kandidatke ne zberejo najmanj dveh tretjin glasov držav, ki se udeležijo volitev. Če bo na glasovanju sodelovalo vseh 193 držav, bo za izvolitev potrebnih najmanj 128 glasov.

Kdo vse se poteguje za sedeže?

Od petih nestalnih sedežev, ki so na voljo, dva pripadata afriški skupini, po eden pa azijsko-pacifiški, latinskoameriški in karibski ter vzhodnoevropski skupini. Alžirija, Sierra Leone, Južna Koreja in Gvajana kandidirajo brez konkurence, zato je pričakovano, da bo vsem uspelo zbrati potrebno dvetretjinsko večino glasov za izvolitev v varnostni svet.

Edina tekma se napoveduje v vzhodnoevropski skupini, ki jo sestavlja 23 držav ter v kateri se za sedež potegujeta Slovenija in Belorusija. Boj med njima je zanimiv z geopolitičnega vidika, saj je Slovenija članica Evropske unije in Nata, njena tekmica pa tesna zaveznica Rusije.

Kakšen razplet lahko pričakujemo v vzhodnoevropski skupini?

Tekma za edini sedež v vzhodnoevropski skupini se lahko hitro sprevrže v boj med Zahodom in Rusijo, četudi se je Slovenija trudila, da v času kampanje ne bi naredila vtisa kandidatke Evropske unije oziroma Združenih držav Amerike.

Belorusija ima po ocenah slovenske strani in tujih strokovnjakov zgolj teoretične možnosti za zmago, vendar še vedno lahko prepreči izvolitev Slovenije, če ji uspe med glasovanjem zadržati več kot eno tretjino glasov. Tehtnico lahko na eno ali drugo stran prevesijo predvsem države globalnega juga, za podporo katerih si je Slovenija še posebno prizadevala.

Kakšen tekmec je Belorusija?

Belorusija kampanjo za nestalno članico varnostnega sveta vodi že od leta 2007, kar je precej dlje v primerjavi s Slovenijo. »Tudi če so naredili minimalno, so sklepali bilateralne podpore,« je za Delo pojasnil Samuel Žbogar, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter nekdanji zunanji minister. Slovenija se po njegovih besedah zaveda, da so nekatere države v preteklosti v zameno za belorusko podporo pri njihovi kandidaturi v varnostni svet Minsku obljubile vzajemno pomoč. »Nekatere države, ki bi na prvi pogled morale biti naše zaveznice, bodo vsaj v prvem krogu glasovale za Belorusijo, ker so pač zavezane drugače.« Na ministrstvu kljub temu dvomijo, da je takšnih držav več kot tretjina.

Kaj se zgodi, če nobena od kandidatk ne prejme dovolj glasov?

Še posebno pomemben bo razplet prvega kroga glasovanja, poudarjajo diplomati, saj zmagovalka praviloma samo še pridobiva glasove v naslednjih krogih. V prvih štirih krogih volitev za sedež, ki pripada vzhodnoevropski skupini, bosta kandidatki samo Slovenija in Belorusija. Če po četrtem krogu še vedno ne bo zmagovalca, se bodo volitve odprle tudi za morebitne tretje kandidatke. V zadnjih tednih so se razširila imena nekaterih možnih alternativ, predvsem Ukrajine, Srbije in Azerbajdžana, a opazovalci dvomijo, da bi katera od njih prejela več glasov kot Slovenija.

Kdaj je Slovenija nazadnje sedela v varnostnem svetu?

Slovenija se poteguje za drugo izvolitev v najvišji organ svetovne organizacije v zgodovini svoje samostojnosti. Prvič je v varnostnem svetu sedela v obdobju 1998–1999 še kot mlada država. »Takrat smo ustvarili najboljše diplomate in dobili najboljše izkušnje ter znanje. To je izjemna priložnost danes v svetu, če jo bomo znali še enkrat izkoristiti,« je prejšnji teden poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Dvanajst let pozneje se je država spet poskušala prebiti v izbrano petnajsterico, a ji je pot z intenzivnim lobiranjem zaprl Azerbajdžan. Slovenija je od kandidature odstopila po šestnajstih krogih glasovanja.

Kaj si Slovenija lahko obeta od sedeža v varnostnem svetu?

V primeru izvolitve bo Slovenija dveletni mandat nestalne članice varnostnega sveta začela 1. januarja prihodnje leto. Članstvo bo po Žbogarjevih besedah velika novica v prvih dneh oziroma tednih po izvolitvi, njegove prednosti pa se bodo izkazale šele postopno.

»V svetu, kakršen je danes, kjer je vse tako negotovo, je za majhno državo, kot je Slovenija, ki je sicer del EU in Nata, zelo pomembno, da ima razvejene odnose, partnerstva in prijateljstva po vsem svetu. Tako si precej stabilnejši, ne glede na to, kaj se dogaja v mednarodni skupnosti.« Z angažiranim delovanjem v varnostnem svetu si Slovenija lahko tudi okrepi ugled in izboljša svojo prepoznavnost, tudi v gospodarskem smislu.