V nadaljevanju preberite:

Slovenijo samo še nekaj dni loči od tega, da potencialno že drugič v zgodovini svoje samostojnosti osvoji sedež v najvišjem organu Združenih narodov. Kandidaturo države za nestalno članico v varnostnem svetu za obdobje 2024–2025 je vlada Roberta Goloba podedovala od prejšnje pod vodstvom Janeza Janše. Ta nacionalni projekt se je spremenil v eno ključnih preizkušenj prvega leta mandata, v zadnji fazi pa tudi v predmet notranjepolitičnega obračunavanja.

Pred zaključkom intenzivne kampanje najpomembnejši akterji niso želeli napovedovati zmage nad edino protikandidatko Belorusijo, in vendar je jasno, da se v New York odpravljajo z velikimi pričakovanji. V primerjavi s spodletelo kandidaturo leta 2011, ko je Slovenija morala po šestnajstih krogih glasovanja priznati premoč Azerbajdžanu, so razmere pred tokratnimi volitvami bistveno drugačne, so prepričani na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Iz besed zunanje ministrice Tanje Fajon, njenih ožjih sodelavcev in iz opažanj tujih analitikov je mogoče razbrati spoznanje, da Slovenija tako dobrih možnosti za izvolitev v petnajstčlanski organ najbrž še dolgo ne bo imela.