Tri leta po brexitu nov rekord v priseljevanju

Med glavnimi vzroki za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije je bilo prepričanje, da bo država s prekinitvijo prostega pretoka ljudi lažje obvladala priseljevanje oziroma, kot so obljubljali britanski evroskeptiki, znova prevzela nadzor nad lastnimi mejami. Toda tri leta po brexitu vladajoči konservativni stranki teh načrtov ni uspelo uresničiti. Nasprotno, najnovejši podatki so pokazali, da se je lani na Otok priselilo 606.000 ljudi več, kot se je izselilo, s čimer je bil postav­ljen nov rekord.

Statistika je neizprosna zlasti za konservativnega premiera Rishija Sunaka, ki je podedoval volilno obljubo predhodnika Borisa Johnsona, da bo stranka v tem mandatu zmanjšala obseg priseljevanja. Ko je Združeno kraljestvo leta 2020 izstopilo iz EU, je razlika med številom ljudi, ki so se priselili v državo, in številom tistih, ki so se izselili, znašala 374.000 oziroma nekaj več kot polovico lanske razlike.

Porast, ki so ga na Otoku zaznali v tem času, je, sodeč po analizah številk z britanskega nacionalnega statističnega urada (ONS), mogoče pripisati predvsem povečanemu priseljevanju iz Ukrajine in Hongkonga, povečanemu povpraševanju po delovni sili, zlasti v zdravstvu, naraščanju števila mednarodnih študentov in njihovih družin ter povečanemu številu prosilcev za azil, ki so bili v statistiko po navedbah observatorija za migracije na Univerzi v Oxfordu tokrat vključeni prvič.

Kritiki vlade trdijo, da je ta izgubila nadzor nad položajem in da nima načrta, kako uresničiti obljube iz zadnjih let. Premier Sunak je te očitke zavrnil, a hkrati priznal, da so trenutne številke previsoke. »Obseg migracij je prevelik. To je jasno. Zato ga hočem zmanjšati,« je poudaril v intervjuju za ITV.

Ministrski predsednik se je med mandatom posvetil predvsem boju proti nezakonitim migracijam, ki so lani prav tako dosegle rekordno raven, ko je s pomočjo tihotapskih mrež prek Rokavskega preliva prispelo na Otok 45.000 ljudi. Sunakova vlada se je odločila, da bo v izteku mandata to težavo spremenila v glavno volilno vprašanje, s tem pa tudi v preizkus svoje kredibilnosti. Zakonitega priseljevanja, nasprotno, torijci v zadnjem času tako rekoč niso problematizirali, najverjetneje ravno zaradi akutnega pomanjkanja delovne sile v različnih gospodarskih sektorjih.

Samo četrtina verjame, da je priseljevanje koristilo državi

Odsotnost tega pojava na vladni agendi ne pomeni, da so tudi volivci pozabili nanj. Več kot polovica vprašanih Britancev, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, ki jih objavlja agencija YouGov, meni, da je bil obseg priseljevanja v zadnjih desetih letih prevelik, samo četrtina jih verjame, da je množično priseljevanje v tem času koristilo državi. Zgovoren je tudi podatek, da manj kot petina anketirancev pri reševanju teh težav zaupa največjima strankama – vladajočim konservativcem in opozicijskim laburistom.

Globoko v danes objavljenih statističnih podatkih se za Sunakovo vlado skriva vsaj en žarek upanja: analitiki verjamejo, da se je trend naraščanja priseljevanja že konec lanskega leta obrnil in da država v prihodnjih letih ne bo postavljala rekordov, če se ne bodo občutno povečale potrebe po uvozu delovne sile. Med glavnimi vzroki za to navajajo povečano izseljevanje tujih študentov, ki so v Združeno kraljestvo prišli po letu 2021, in občutno zmanjšanje prihodov ukrajinskih državljanov.

Do takrat bo vlada najverjetneje še naprej deležna ostrih kritik, tudi iz opozicije, da pri urejanju migracij tava v temi. »Te izjemne številke, vključno s podvojitvijo števila delovnih vizumov od pandemije, kažejo, da konservativci nimajo načrta in nadzora nad priseljevanjem,« se je na statistike odzvala notranja ministrica v senci Yvette­ Cooper, rekoč, da je ministrom spodletelo pri spopadanju z izzivi, pred katere je trg delovne sile postavila pandemija covida-19.