Projekt obnove stare celine bo dobil konkreten obris

Bruselj – Ko država članica za pol leta prevzeme vajeti sveta EU, ima kopico ambicij in načrtov. V obdobju kriz in nepredvidljivih zapletov postajajo za predsedujoče, kot se je izrazil eden od vodilnih bruseljskih diplomatov, pričakovane predvsem – nepričakovane stvari.

Portugalska je prevzela vodenje v zahtevnem času. Unija je še vedno v vrtincu pandemije. Posledice na gospodarskem in socialnem področju bodo čedalje močnejše. Velika preizkušnja bo voditi postopke, da se bodo v države članice začele stekati milijarde iz evropskega načrta za okrevanje. Vprašanje je, ali bodo lahko naredili kakšen večji korak pri migracijah in azilu. Modni pojem zadnjega obdobja v EU je strateška avtonomija. Z njo naj bi v Evropi zagotovili neodvisnost od drugih. Portugalska, nekdanja kolonialna sila, ima pogled usmerjen v širni svet.

Konkretizacija že sprejetih odločitev

Po pol leta nemškega predsedstva, ki je v sklepni fazi spravilo pod streho nekaj kočljivih zadev, začenši z velikim finančnim svežnjem, je portugalsko vodenje marsikje v znamenju kontinuitete. Premier António Costa je v pogovoru z bruseljskimi dopisniki poudarjal predvsem konkretizacijo in uresničevanje že sprejetih odločitev. Vodilo Lizbone je, da mora biti okrevanje »pravično, zeleno in digitalno«. Bistveni da so nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ki jih pripravljajo države članice, in bodo pred črpanjem denarja morali biti odobreni na ravni EU.



To bo omogočilo izvajanje načrta za okrevanje. Lizbona pričakuje, da bo do konca njihovega polletnega predsedovanja odobrenih vsaj nekaj nacionalnih načrtov. V širšem kontekstu naj bi načrt za okrevanje v Evropi spodbujal digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva, administracije, izobraževanja … Portugalski premier Costa, ki prihaja iz socialističnega tabora, pripisuje velik pomen socialni razsežnosti okrevanja in evropske preobrazbe. Eden od vrhuncev predsedovanja bo socialni vrh EU, ki bo maja – prvič po letu 2017, ko je potekal na Švedskem – v Portu.

»Strah je tisti, ki krepi populizem. Ima različne korenine, ena od najpomembnejših pa zadeva prihodnost dela. Kaj se bo zgodilo z avtomobilsko industrijo s prehodom k električnim vozilom? Kaj bo s številnimi poklici z avtomatizacijo? Zelena in digitalna tranzicija sta pravi motor gospodarskega okrevanja, a treba je zagotoviti zaupanje, da bo lahko vsakdo sodeloval v dvojni tranziciji,« je opozoril Costa. Če pri tem uspeha ne bo, v njegovih očeh grozi socialni zlom. Med konkretnimi projekti predsedstva bo usklajevanje pogledov držav članic na direktivo o minimalni plači.

Velike zamisli zaživijo le s kompromisi

Tako kot prihodnje, slovensko predsedstvo, se bo Portugalska med vodenjem morala veliko posvečati običajnemu, zakonodajnemu delu. Velike zamisli EU glede zelenega prehoda, digitalne preobrazbe ali odpornosti na različne krize (na podlagi naukov iz pandemije, med katero se je pokazala velika ranljivost EU) se prelivajo v konkretne zakonodajne predloge evropske komisije. Za njihovo sprejetje mora predsedujoča kot pošteni posrednik najprej skovati kompromis med državami članicami in nato v njihovem imenu še z evropskim parlamentom.

Velik zalogaj bo, denimo, podnebni zakon, s katerim naj bi Unija do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Cilj do leta 2030 je znižanje izpustov primerjavi z letom 1990 za 55 odstotkov. Tu pritiskajo na zavoro države članice, kot je Poljska. Pri migracijsko-azilnem vprašanju, ki od velike krize v letih 2015/16 povzroča razdor v Uniji, niti Nemčiji ni uspelo doseči cilja, vsaj osnovnega soglasja držav članic. Sprejemanje lani jeseni predstavljenega svežnja ne bo povzročalo glavobola le Lizboni, marveč tudi Sloveniji za njo.

Da ima 27 držav članic različna stališča o žgočih temah, je za premiera Costa normalno. »Iluzorno bi bilo pričakovati, da v prihodnosti ne bo različnih pogledov,« je ocenil. A umetnost Unije je, da na koncu vedno sklene kompromise.