Zeleno, digitalno, socialno

V težkih časih ni pričakovati lahkih rešitev, zato bo tudi portugalsko predsedovanje Evropski uniji, kakor se vnaprej zavedajo v uradni Lizboni, zahtevnejše od vseh preteklih izkušenj. Evropa 27 držav članic se ob globoki zdravstveni krizi pogreza v ekonomsko in socialno negotovost, Portugalska je med njimi.

Država na robu Pirenejskega polotoka bo – za Nemčijo in pred Slovenijo – s 1. januarjem začela že četrtič predsedovati svetu EU, potem ko ga je vodila v letih 1992, 2000 in 2007. Poudarek tokratnega predsedovanja bo, kakor optimistično poudarja vlada socialista Antónia Coste, socialna in zelena Evropa, inovativna in usmerjena v prihodnost, v ospredju bodo vrednote, kot so solidarnost, konvergenca, kohezija in odprtost svetu. V vladnem predstavitvenem videu so napovedali, da je pričakovati pozitivno in fleksibilno vodenje ter vidne rezultate pri spopadanju s krizo, kajti po eni strani naj bi v prvi polovici leta proti covidu-19 cepili znatno število Evropejcev, po drugi strani pa bodo začeli implementirati dogovorjeno večletno pomoč za okrevanje gospodarstva (z 1,8 bilijona evrov iz programa Next Generation EU (2021–2023) in proračuna (2021–2027)). Pod taktirko Portugalske, ki se lahko nadeja 45 milijard evrov, povratnih in nepovratnih, se v prihodnjih mesecih obeta prehod v bolj ekološko, digitalno naprednejšo ter nasploh odpornejšo Evropo.

Tudi pomen kulture

Vsebinsko se bodo kot predsedujoči – sedež bo v lizbonskem kulturnem centru Belém – osredotočali na podnebne spremembe (širjenje tako imenovane modre oziroma krožne ekonomije, dolgoročno premišljeno izkoriščanje morskih virov), digitalni prehod (Evropa da mora postati močna sila tudi pri razvijanju spletne demokracije), trajnostni razvoj in odpiranje delovnih mest, tudi na krepitev demokracije in ščitenja Evropejcev: od vladavine prava do spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Napovedali so prav tako boj proti revščini, brezposelnosti in socialni izključenosti Evropejcev, v odnosu do sveta pa odgovornejšo globalizacijo, vidnejše pozicioniranje EU, krepitev multilateralizma in strateških razmerij z mednarodnimi partnerji, sploh z Indijo in Afriko, ter ohranitev odnosov z Veliko Britanijo. »Ker nas lahko kultura«, kakor poudarja pristojna ministrica Graça Fonseca, »povezuje, ne glede na jezik, ki ga govorimo«, bodo predsedovanje obogatili s številnimi kulturnimi dogodki: v pol leta je pričakovati 75 večjih v 44 državah ter poseben program v Lizboni in Bruslju.

Zazrtost in odprtost v svet

Podobno kot druge države v Evropi se Portugalska, kjer predstavlja turizem skoraj 9 odstotkov bruto domačega proizvoda, spopada s številnimi težavami; tudi z 8,1-odstotnim skrčenjem gospodarstva ob koncu leta po vrednotenju Banke Portugalske. Od januarja do septembra jo je, kakor so objavili v nacionalnem statističnem uradu, obiskalo le 3,4 milijona tujih turistov, kar je skoraj 10 milijonov oziroma 74 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani ... Tako končujejo leto z 8,7-odstotno brezposelnostjo, med mladimi do 25 let pa je bilo, oktobra, na primer, približno 24 odstotkov brezposelnih ... In vendar se zdi, da pesimizem, kakršnega je bilo čutiti ob finančni krizi pred desetletjem, ko je državo pomagala reševati mednarodna trojka, ne bo tako zlahka zadušil optimizma zadnjih let, ko se poskuša Portugalska karseda odpreti svetu in uveljaviti kot »vodilna svetovna destinacija« – a ne le v turizmu, kajti izjemno dinamična je prav tako tamkajšnja startup podjetniška scena. (Ob bolj poenoteni delovno-davčni politiki na ravni EU) bi lahko postala še zanimivejša za vse digitalne nomade, ki že delajo ali še bodo delali na daljavo; ena od posledic pandemije bo gotovo predrugačen odnos do službe, varno in privlačno portugalsko okolje omogoča dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.