Orbán z »velikonočnim čiščenjem« zadal nov udarec demokraciji

Nekaj dni pred največjim krščanskim praznikom je madžarski parlament potrdil novi ustavni amandma, uperjen proti skupnosti LGBT+ in drugim kritikom vlade Viktorja Orbána. Najbolj razvpiti evropski populist je s tem uresničil napoved o obračunu s »tujimi omrežji pritiska«, ki ga je poimenoval »velikonočno čiščenje«, in po oceni opazovalcev zadal še en udarec madžarski demokraciji.

Zaradi dvotretjinske večine vladajoče koalicije ni bilo pričakovati težav pri sprejemanju ustavnega amandmaja, s katerim je Orbánova vlada med drugim kodificirala obstoj dveh spolov – moškega in ženskega – in s tem odpravila možnost pravnega priznavanja trans- in interspolnih oseb. Z ustavnimi spremembami, ki jih je utemeljila z »zaščito pravic otrok«, je oblast prav tako razširila svoja pooblastila pri pregonu nedavno prepovedanih javnih shodov in zborovanj v podporo skupnosti LGBT+, vključno s parado ponosa. Morebitne udeležence oziroma kršitelje, ki jim grozijo visoke globe, bo lahko po novem odkrivala s pomočjo tehnologije za prepoznavanje obraza.

Amandma omejuje tudi pravice ljudi z dvojnim državljanstvom iz držav, ki niso članice Evropske unije. Če jih oblast dojema kot varnostno grožnjo, ji bo ustava po novem omogočala začasno razveljavitev njihovega madžarskega državljanstva. Med tarčami ukrepov so predvsem »iz tujine financirana politična omrežja«, ki po trditvah oblasti spodkopavajo madžarsko demokracijo. »[Amandma] je še en pomemben korak pri krepitvi nacionalne identitete, pravne jasnosti in državne suverenosti,« je na družbenem omrežju x pred glasovanjem v parlamentu zapisal vladni govornik Zoltán Kovács, pri tem pa vztrajal, da je glavni namen oblasti zaščititi pravice oziroma dobrobit madžarskih otrok pred ideološkimi vplivi.

Orbánova vlada je pred štirimi leti s podobnimi argumenti sprejela sporno zakonodajo, s katero je prepovedala izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje LGBT+. Nedavno prepoved parade ponosa in današnje spremembe ustave je mogoče razumeti kot najnovejši napad na pravice istospolno usmerjenih, pa tudi na temelje madžarske demokracije, vključno s svobodo zbiranja.

Boj za glasove

V ozadju ukrepov poteka boj za volilne glasove. Orbán, ki vodi madžarsko vlado od leta 2010, poskuša leto dni pred parlamentarnimi volitvami konsolidirati podporo med volivci oziroma preprečiti nadaljnje odtekanje glasov k največji opozicijski stranki Tisza, ki jo je lani ustanovil njegov nekdanji politični zaveznik Péter Magyar ter jo spremenil v največjo grožnjo vladajočemu režimu doslej.

»[Orbán] si želi s postavljanjem parade ponosa v središče razprave nastaviti politično past Pétru Magyarju in njegovi stranki Tisza ter ga prisiliti v položaj, v katerem vsak odziv prinaša politična tveganja,« je za Delo pojasnil Daniel Hegedüs, strokovnjak za srednjo Evropo pri Nemškem Marshallovem skladu. Če bo Magyar podprl parado ponosa, to lahko njegovo stranko po sogovornikovih besedah izpostavi kritikam, da ni nič drugačna od »stare« opozicije oziroma preveč liberalna; če bo molčal, bo po drugi strani tvegal odtujitev urbanih volivcev, ki si lahko strankin molk razlagajo kot potrditev, da pri vprašanju temeljnih pravic in zaščite družbenih manjšin razmišlja podobno kot vladajoči Fidesz.

Hegedüs poleg omejevanja pravic skupnosti LGBT+ v nadaljnjem omejevanju svobode zbiranja prav tako vidi »globljo sistemsko nevarnost«, rekoč, da bi lahko vlada s spornimi zakonodajnimi ukrepi neposredno omejila zmožnost opozicije za mobilizacijo volivcev med prihajajočo predvolilno kampanjo in s tem ogrozila integriteto volilnega procesa.

Tudi zato je prepričan, da bi morala evropska komisija tako v odzivu na nov ustavni amandma kot na sporni zakon o zaščiti suverenosti iz leta 2023 uvesti postopek za ugotavljanje neskladnosti z evropsko zakonodajo ter od sodišča EU zahtevati začasno ustavitev njunega izvajanja. »Oba pravna instrumenta neposredno ogrožata civilno in politično opozicijo v času pred verjetno najbolj konkurenčnimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem v zadnjih dveh desetletjih,« je poudaril analitik.