Prisrčno srečanje papeža in Pedra Opeke

Med svojim enotedenskim potovanjem po Afriki je papež Frančišek danes v glavnem mestu Madagaskarja Antananarivu obiskal skupnost Akamasoa in njenega ustanovitelja ter gonilno silo Pedra (Petra) Opeko, misijonarja slovenskega rodu. Srečanje starih prijateljev je bilo prisrčno, kako sta bila ves čas druženja vesela drug drugega, smo lahko spremljali v neposrednem televizijskem prenosu na nacionalki., o tem pa pričajo tudi številne agencijske fotografije.

Ko se je Frančišek v papamobilu pripeljal v eno od vasi Akamasoe, ga je tam pričakal Opeka, čeprav je bil navzoč tudi malgaški predsednik Andry Rajoelina. Dolgo sta se toplo objemala, potem pa sta se izčrpani papež in vidno vznemirjeni ter presrečni Pedro Opeka z napotila v tamkajšnjo športno dvorano, kjer so sicer tudi maše. Opeka je papeža vso pot do sedeža držal pod roko, tu in tam sta se držala za roki.

V dvorani je papeža in misijonarja pričakala množica veselih otrok v oblačilih živih barv. Drug poleg drugega sta gost in gostitelj sedela na nekoliko dvignjenem podiju, zatem je Opeka v svojem pozdravnem nagovoru predstavil Akmasoo, spregovoril o revščini Malgašev in okrcal politike, češ da so pozabili na ljudi, ki so jih izvolili. Papež pa je svoj nagovor začel s hudomušnimi besedami: »Petra sem srečal na teološki fakulteti v Argentini leta 1966, ni bil najboljši študent.«

V dvorani je bilo veliko veselja, pospremljenega s petjem, nato pa sta se Frančišek in Pedro v papamobilu odpeljala do bližnjega kamnoloma, kjer sta se srečala s takajšnjimi delavci. Tudi tu je bil navzoč malgaški predsednik, s katerim sta tako papež kot
Opeka vsak zase spontano pokramljala. Nasploh je celoten obisk potekal precej sproščeno, protokol je bil bolj ohlapen, veliko je bilo ljubke improvizacije, pogovarjanja in nasmehov med Pedrom in Frančiškom ter še kar naprej držanja za roke.



Na obisk Akamasoe, naselja za reveže, ki je zraslo na nekdanjem smetišču, je papeža povabil Opeka med njunim srečanjem maja lani v Vatikanu. Akamasoo je pred tremi desetletji vzpostavil Opeka, potem ko je videl bedno življenje ljudi, živečih na smetišču Antananariva. Vse od leta 1989 se misijonar pri svojem humanitarnem delu ni ustavil, danes z delom v kamnolomu, gradbeništvu, tesarstvu in kmetijstvu omogoča dostojno življenje 23.000 ljudem, 14.450 otrokom pa šolanje. Šolarjev je vsako leto 500 več, zato tudi vsako leto zgradijo novo šolo, poleg tega pa približno sto novih stanovanj. Skupnost se ves čas povečuje, denarja, ki ga Pedro Opeka zbere po svetu, pa vedno premalo. Pa vendar vsako opoldne 9000 otrok dobi obrok riža, za kar denar prispeva tudi okoli 3000 Slovencev.

Madagaskar je ena najbolj revnih držav na svetu. Več kot 90 odstotkov prebivalcev živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Vsak drugi otrok je podhranjen, država pa je ena od najbolj skorumpiranih na svetu. O korupciji, zaradi katere peščica ljudi živi v bogastvu, večina pa tolče revščino, je Frančišek na Madagaskarju govoril večkrat, tudi na srečanju z državnim vodstvom, opozoril pa je tudi na brezglavo sečnjo, saj je zaradi izvoza palisandrovine in ebenovine, s katerim služijo krajevni mogotci, v zadnjih šestih desetletjih izginila skoraj polovica gozdov. »Spodbujam vas, da se odločno bojujete proti vsem oblikam korupcije in izkoriščanju, ki povečuje družbeno neenakost, ter se spopadete z izključevanjem, ki vedno ustvarja razmere za nečloveško revščino,« je opozoril papež.



Na Madagaskarju so zaradi papeževega obiska poskrbeli za posebnost. Papež se je namreč po malgaški prestolnici vozil v papamobilu, ki so ga naredili na Madagaskarju. Avtomobil so razvili leta 1984 na državnem inštitutu za zahteven domači teren, saj so ceste slabe. Tovarno za izdelovanje vozil so leta 1993 zaprli, leta 2009 pa so spet zagnali proizvodnjo. Vozila 70 delavcev izdeluje ročno, avtomobil, prirejen v papamobil, pa je 15 ljudi izdelovalo pet mesecev.

Frančišek je na Madagaskar prispel iz Mozambika, potovanje pa končuje z obiskom Mauritiusa.