Predsednik vlade Robert Golob je ob robu četrtega zasedanja Evropske politične skupnosti (EPC) skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim podpisal dvostranski varnostni sporazum. Slovenija se je tako pridružila skupini zahodnih držav, ki so z Ukrajino na podoben način utrdile bilateralne vezi in s tem potrdile svojo dolgoročno podporo ter naklonjenost žrtvi ruske agresije.

Golob: Prispevek Slovenije za podporo Ukrajini se ne bo povečeval

V sporazumu, katerega vsebina je bila objavljena po podpisu, je Slovenija potrdila svojo »neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja iz leta 1991« in skupaj ukrajinsko stranjo poudarila, da napadena država in celotna Evropa »ne bosta varni, dokler ne bo vzpostavljen pravičen in trajen mir, ki bo spoštoval pravice Ukrajine v skladu z mednarodnim pravom in ustanovno listino OZN«.

Golob: Dokaz naše močne in stalne podpore

Premier Golob je v objavi na platformi X zapisal, da Slovenija in Ukrajina obeležujeta poseben dan v dvostranskih odnosih. »S predsednikom Zelenskim sva podpisala varnostni sporazum med obema zavezniškima državama. To je pomemben dokaz naše močne in stalne podpore Ukrajini,« je poudaril predsednik vlade.

Veljavnost sporazuma traja deset let, sestavljen pa je iz štirih tematskih sklopov, ki zajemajo področja varnostni in obrambe, političnega sodelovanja in spodbujanja odgovornosti, humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter sodelovanja v primeru ruskega oboroženega napada v prihodnosti. V tem pogledu ne odstopa bistveno od podobnih sporazumov, ki jih je Ukrajina v zadnjem času podpisala s svojimi zahodnimi zaveznicami. Tako kot mnoge države pred njo je Slovenija potrdila, denimo, da bo še naprej sodelovala v mednarodnih prizadevanjih za podporo ukrajinskim obrambnim zmogljivostim. »Slovenija bo pomagala pri usposabljanju v okviru misije EU za vojaško pomoč Ukrajini. Poleg tega bomo sodelovali pri iskanju sredstev za projekte ukrajinske obrambne industrije,« je vsebino sporazuma na družabnih omrežjih komentiral ukrajinski predsednik Zelenski.

Državi sta v deset strani dolgem dokumentu potrdili tudi zavezanost preiskovanju odgovornosti za mednarodne zločine, storjene v Ukrajini, ter prepričanje, da je Rusija finančno odgovorna za dolgoročno obnovo žrtve njene agresije. Iz vsebine je mogoče tudi razbrati, da bo Slovenija podpirala okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine na različnih področjih in da si bosta državi skupaj prizadevali za spodbujanje slovenskih podjetij k sodelovanju pri projektih obnove ukrajinskega gospodarstva.

Ključni namen sporazuma, kakor je za Delo pojasnil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk, je zagotoviti dolgoročno pomoč Ukrajini. »Namesto da imamo na vladi vsako leto razprave o tem, koliko bomo namenili Ukrajini, smo se odločili za sistemski pristop,« je pojasnil Volk. Z večino zaveznic, tudi Slovenijo, je oblastem v Kijevu uspelo jasno opredeliti višino pomoči, ki jo lahko od njih pričakuje. Država bo podporo žrtvi ruske agresije ohranila na dosedanji ravni, hkrati pa bo že z letošnjim letom humanitarno pomoč povečala za pet milijonov evrov.

V tretje gre rado

Usklajevanje vsebine sporazuma med slovensko in ukrajinsko stranjo je potekalo dlje časa, kot je bilo sprva predvideno, domnevno tudi zaradi želje Kijeva, da vsebina vključuje konkretne finančne zaveze. Podpis je bil najprej pričakovan med obiskom predsednice republike Nataše Pirc Musar v Kijevu.

Še ena zamujena priložnost je bilo srečanje voditeljev zveze Nato v Washingtonu v začetku tega meseca. Premier Golob in ukrajinski predsednik Zelenski sta sporazum na koncu podpisala na dvorcu Blenheim, rojstnem kraju Winstona Churchilla v bližini Oxforda, kjer sta se danes udeležila zasedanja Evropske politične skupnosti.

Premier Robert Golob skupaj z britanskim ministrskim predsednikom Keirom Starmerjem, gostiteljem zasedanja voditeljev Evropske politične skupnosti na dvorcu Blenheim v bližini Oxforda. FOTO: Kabinet predsednika vlade

Napoved sklenitve varnostnega sporazuma z Ukrajino je v zadnjih mesecih požela precej zanimanja splošne in strokovne javnosti, pa tudi nekaj kritik. Vojko Volk je zavrnil idejo, da bi Slovenija s podpisom varnostnega sporazuma nase prevzela kakršnokoli tveganje. »Gre za nezavezujoč dokument, ki ga ne ratificirata niti vlada niti državni zbor. Popolnoma je v skladu z ustanovno listino Združenih narodov in temeljnimi načeli mednarodnega prava. Po ustanovni listini ZN žrtvi agresije ne samo lahko pomagamo, temveč smo ji dolžni pomagati z vsem, tudi z orožjem.«