![Premier Robert Golob in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski med današnjim podpisom dvostranskega varnostnega sporazuma. FOTO: Kabinet predsednika vlade](https://www.delo.si/media/images/20240718/1755367.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Predsednik vlade Robert Golob je ob robu četrtega zasedanja Evropske politične skupnosti (EPC) skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim podpisal dvostranski varnostni sporazum. Slovenija se je tako pridružila skupini zahodnih držav, ki so z Ukrajino na podoben način utrdile bilateralne vezi in s tem potrdile svojo dolgoročno podporo ter naklonjenost žrtvi ruske agresije.
Slovenija je v sporazumu, ki je bil po podpisu objavljen na spletni strani ministrstva za evropske in zunanje zadeve, potrdila svojo »neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja iz leta 1991« in skupaj ukrajinsko stranjo poudarila, da napadena država in celotna Evropa »ne bosta varni, dokler ne bo vzpostavljen pravičen in trajen mir, ki bo spoštoval pravice Ukrajine v skladu z mednarodnim pravom in ustanovno listino OZN«. Sporazum, katerega veljavnost traja deset let, je sestavljen iz štirih tematskih sklopov, ki zajemajo področja varnostni in obrambe, političnega sodelovanja in spodbujanja odgovornosti, humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter sodelovanja v primeru ruskega oboroženega napada v prihodnosti.
Vsebino varnostnega sporazuma z Ukrajino si lahko ogledate tukaj.
Slovenija se je v sporazumu zavezala, da bo podporo napadeni državi ohranila na dosedanji ravni, hkrati pa bo že z letošnjim letom humanitarno pomoč povečala za pet milijonov evrov. Ključni namen dokumenta, kakor je za Delo pojasnil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk, je sistematizirati prihodnjo pomoč Ukrajini. »Namesto da imamo na vladi vsako leto razprave o tem, koliko bomo namenili Ukrajini, smo se odločili za sistemski pristop,« je pojasnil Volk.
Usklajevanje vsebine sporazuma med slovensko in ukrajinsko stranjo je potekalo dlje časa, kot je bilo sprva predvideno, domnevno tudi zaradi želje Kijeva, da vsebina vključuje konkretne finančne zaveze. Podpis je bil najprej pričakovan med obiskom predsednice republike Nataše Pirc Musar v Kijevu.
Še ena zamujena priložnost je bilo srečanje voditeljev zveze Nato v Washingtonu v začetku tega meseca. Premier Golob in ukrajinski predsednik Zelenski sta sporazum na koncu podpisala na dvorcu Blenheim, rojstnem kraju Winstona Churchilla v bližini Oxforda, kjer sta se danes udeležila zasedanja Evropske politične skupnosti.
Vojko Volk je zavrnil idejo, da bi Slovenija s podpisom varnostnega sporazuma nase prevzela kakršnokoli tveganje. »Gre za nezavezujoč dokument, ki ga ne ratificirata niti vlada niti državni zbor. Popolnoma je v skladu z ustanovno listino Združenih narodov in temeljnimi načeli mednarodnega prava. Po ustanovni listini ZN žrtvi agresije ne samo lahko pomagamo, temveč smo ji dolžni pomagati z vsem, tudi z orožjem.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji