
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Še pred nekaj meseci je kazalo, da naraščanje napetosti na vzhodu Evrope Fincev ne bo prepričalo o nujnosti iskanja novih varnostnih zavezništev. Toda država, ki je po koncu hladne vojne opustila politiko nevtralnosti, hkrati pa se z vztrajanjem zunaj Nata poskusila izogniti neposrednim konfrontacijam z veliko sosedo, od ruske agresije na Ukrajino ni več prepričana o tem, da lahko sama poskrbi za lastno varnost.
V članku več o tem, kako se je Finska znašla na pragu Nata, kako bo njena odločitev vplivala na švedsko razpravo o tem vprašanju, in zakaj obe državi z zahodnimi zaveznicami sklepata varnostne sporazume.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji