V nadaljevanju preberite:

Kitajska oblast ni nikoli marala tujih novinarjev. Občasno je bila do njih le malce bolj strpna. Toda danes bodo začeli veljati novi amandmaji zakona proti vohunstvu, kar bo za tuje dopisnike na Kitajskem pomenilo večjo nevarnost, da jih razglasijo za vohune.

Amandmaje je najvišje zakonodajno telo sprejelo že aprila, in to za zato, da bi se razširila definicija vohunjenja in prepovedi prenašanja sleherne informacije, ki bi lahko bila povezana z državno varnostjo.

Toda katere so te informacije in kaj vse sodi v državno varnost? Vse skupaj pravzaprav spominja na čas Mao Zedonga, ko je bilo na seznamu »državnih tajnosti« 26 kategorij. Na zadnjem mestu je bila »vremenska napoved«, za tem je bila še rubrika »razno«. Na kratko povedano, »državna tajnost«, zaradi katere je lahko novinar – po njenem razkritju ali posredovanju – končal v zaporu, je lahko bilo karkoli.

Bo zdaj tako tudi z »vohunstvom«?