Pošiljanje zahodnih vojakov v Ukrajino ostaja na mizi

Vprašanje pošiljanja zahodnih vojakov na ozemlje napadene države je tudi skoraj tri leta po začetku ruske agresije še vedno eden največjih tabujev, povezanih z vojno v Ukrajini. Od izvolitve Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika je iz evropskih političnih krogov kljub temu mogoče slišati ocene, da lahko ta scenarij postane neizogiben – še zlasti če bodo ZDA pod Trumpom nasprotovale vstopu Ukrajine v zvezo Nato.

Tako ne preseneča, da je pričakovana sprememba ameriške zunanje politike po menjavi oblasti v Beli hiši v začetku prihodnjega leta po poročanju francoskih medijev obudila razprave o pošiljanju evropskih vojakov in najemnikov v Ukrajino. Kot so viri potrdili časniku Le Monde, pogovore o tem za zaprtimi vrati že več tednov vodita francoska in britanska vlada.

O vsebini razprav po poročanju časnika ni dosti znanega, a ključna motivacija zanje ostaja negotovost, ki jo prinaša Trumpov ponovni vzpon na oblast. Prihodnji ameriški predsednik ostaja skrivnosten glede svojih načrtov v zvezi z vojno na vzhodu stare celine. Če mu bo uspelo uresničiti predvolilno napoved in hitro prepričati obe strani k razglasitvi premirja, bo naslednje veliko vprašanje, pred katerim se bodo znašli zavezniki Ukrajine, kako zagotoviti njeno trajno varnost pred rusko grožnjo.

Na to že dlje časa odkrito opozarjajo zlasti predstavniki baltskih držav. »Če govorimo o resničnih varnostnih zagotovilih, oziroma o pravičnem miru, potem govorimo o članstvu v Natu,« je pred tednom dni v pogovoru za londonski Financial Times opozoril estonski zunanji minister Margus Tsahkna. »Toda brez [privolitve] ZDA je to nemogoče. In to nas privede do pošiljanja vojakov [v Ukrajino].«

Dogodki nas prehitevajo, svarijo evropski politiki 

Še bolj neposreden je bil njegov litovski kolega Gabrielius Landsbergis, ki je k razmisleku o tem kočljivem vprašanju pozval prejšnji mesec, in sicer v odzivu na poročila, da so agresorskim silam na pomoč priskočili tudi severnokorejski vojaki. »Na začetku leta je Emmanuel Macron namignil, da bi lahko v Ukrajino poslali vojake. Konec leta je Severna Koreja to dejansko storila. Še vedno nas dogodki prehitevajo, na stopnjevanje napadov se le odzivamo, namesto da bi ga ustavili,« je opozoril vodja litovske diplomacije, rekoč, da prišel čas za obuditev razprave, ki jo je odprl francoski predsednik.

»Na tej stopnji ni soglasja ... o pošiljanju vojakov na teren,« je nekaj dni po drugi obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino dejal Macron, a hkrati dodal, da Zahod pri odzivanju na vojno ničesar ne bi smel izključiti. »Naredili bomo vse, kar moramo, da Rusija ne zmaga,« je vztrajal.

Tako kot pred devetimi meseci ideja o pošiljanju zahodnih vojakov v Ukrajino tudi danes vzbuja nemalo pomislekov. Analitiki se med drugim sprašujejo, kako bi takšen scenarij vplival na varnost v drugih delih stare celine, kako dolgo bi trajal in navsezadnje koliko bi stal. Neznanka je tudi obseg angažmaja ZDA.

Neimenovani viri iz Trumpove nastajajoče administracije so nedavno za Wall Street Journal poudarili, da bi Amerika v Ukrajini po uresničitvi republikančevih načrtov o razglasitvi premirja in vzpostavitvi demilitariziranega območja vzdolž fronte igrala kvečjemu stransko vlogo. »Lahko izvajamo usposabljanje in druge vrste podpore, vendar bo cev pištole evropska.«