Kijev poziva k odločnemu odzivu na ruske jedrske grožnje

Zveza Nato je za začetek prihodnjega tedna sklicala izredni sestanek v Bruslju, kjer bodo predstavniki držav članic zavezništva in Ukrajine razpravljali o četrtkovem napadu na Dnipro, v katerem je Rusija po navedbah Kremlja uporabila novo balistično raketo srednjega dosega. Žrtev ruske agresije je po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega v odzivu na novo grožnjo s partnerji že začela iskati načine, kako okrepiti svoje obrambne sisteme.

Ukrajina, ki je bila sprva prepričana, da je Rusija nad Dnipro poslala medcelinski balistični izstrelek, je mednarodno skupnost dan po napadu pozvala k odločnemu odzivu na najnovejše rusko rožljanje z orožjem za množično uničevanje.

»Ko država začne uporabljati druge narode ne le kot tarče terorja, ampak tudi kot poligone za svoje nove rakete, je to nedvomno mednarodni zločin,« je v svojem večernem nagovoru državljanov opozoril predsednik Zelenski ter dejal, da se Rusija s svojimi dejanju norčuje iz pozivov k zadržanosti, ki prihajajo s Kitajske, voditeljev globalnega juga in drugih. »Vsakič, ko ti glasovi pozivajo k miru, se Moskva odzove z novo eskalacijo,« je poudaril.

Svet se mora po besedah ukrajinskega predsednika »odzvati trdno in odločno«, Putina odvrniti od širjenja vojna in ga prisiliti k soočenju z resničnimi posledicami njegovih dejanj. »Resnični mir je mogoče doseči le z močjo – druge poti ni,« je zatrdil Zelenski.

Podobni poziv je pred tem izdalo tudi ukrajinsko zunanje ministrstvo, ki pa ga je naslovilo predvsem na države jedrskega kluba, rekoč, da morajo Rusijo odvrniti od nadaljnjih jedrskih groženj.

ZDA obveščene pred izstrelitvijo

Izstrelitev rakete, ki lahko nosi tudi jedrske konice, so ruski predsednik Vladimir Putin in drugi predstavniki njegovega režima predstavili kot najnovejše opozorilo Zahodu pred neposrednim vpletanjem v vojno oziroma kot povračilni ukrep za odločitev administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna, da Ukrajini naposled le dovoli uporabo taktičnih raket dolgega dosega ATACMS na ozemlju Rusije.

Dan zatem, ko je potrdil poskusno izstrelitev domnevno nove balistične rakete srednjega dosega, je ruski voditelj napovedal nadaljevanje njenega testiranja na ukrajinskem nebu, prav tako pa zatrdil, da tega »hipersoničnega« orožja ne more zaustaviti noben obstoječi protiraketni sistem.

Ukrajinske službe so sporočile, da je raketa med petnajstminutnim letom iz ruske regije Astrahan dosegla hitrost, višjo od 11 mahov oziroma 13.000 km na uro, in bila opremljena s šestimi konvencionalnimi bojnimi glavami, je poročal Reuters. Zanimivo in po mnenju analitikov vsaj nekoliko pomirjujoče je, da je Rusija o nameri po izstrelitvi rakete obvestila ZDA prek kanalov za zmanjšanje jedrskega tveganja. To je danes potrdil tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov, rekoč, da Moskva o tem ni bila dolžna obvestiti ameriške strani, a je to vseeno storila 30 minut pred izstrelitvijo. Jedrski sili morata v skladu z obstoječimi dvostranskimi pogodbami druga drugo obvestiti o vsaki izstrelitvi medcelinskih balističnih raket, ne pa tudi raket srednjega dosega.

Tusk: Grožnja globalnega konflikta je resnična

Moskva se je v preteklosti že večkrat zatekla k jedrskim grožnjam in z njimi poskušala vplivati na odločitve ukrajinskih zaveznic. Za veliko večino zahodnih politikov je njeno ravnanje obsojanja vredno - in vse bolj nevarno. »Vojna na vzhodu prehaja v odločilno fazo, čutimo, da se približuje neznano,« je danes dejal poljski premier Donald Tusk. Dogodki zadnjih dni so po njegovih besedah potrdili, da je grožnja izbruha globalnega konflikta »resna in resnična«.