Politični razbijač, ki ga ljubijo ali sovražijo

Washington – O pokojnih vse dobro, toda po štiriletnem mandatu predsednika Donalda Trumpa bi mnogi vendarle radi vedeli, zakaj ga mama ni naučila bontona. Nasprotnike zmerja za nore ali trde kot kamen, nekatere države je že primerjal z zadnjo plat­jo. A to ne moti privržencev, ki so se kljub pandemiji zgrinjali na predvolilne shode nekdanjega newyorškega nepremičninskega magnata in zvezde resničnostnega­ šova.

Trump je morda res do skrajnosti nesimpatičen nasprotnikom, toda v štirih letih vladanja si je z libertarno gospodarsko in konservativno sodno politiko pridobil tudi vidne republikance, čeprav jih je med vzponom v stranki zmerjal z vsemi mogočimi pridevki. Zaradi davčnih nižanj, odpravljanja ovir podjetništvu in imenovanja konservativnih sodnikov so pozabili stare zamere in ga vzeli v bran med demokratskimi poskusi, da bi ga predčasno odstavili s položaja. Zavračali so nedokazane obtožbe o sodelovanju z ruskim spodkopavanjem volitev leta 2016 ter preprečili poskus razrešitve zaradi telefonskega pogovora o svojem demokratskem nasprotniku Joeju Bidnu z ukrajinskim predsednikom.



Štiriinsedemdesetletni slovenski zet je obnovil živahno rast ameriškega gospodarstva, ki je v osmih letih vladavine demokrata Baracka Obame in njegovega podpredsednika ter sedanjega predsedniškega kandidata tako zastala, da so ekonomisti govorili o sekularni stagnaciji. Trump je pred pandemijo dosegel najnižjo brezposelnost v minuli polovici stoletja in višanje plač slabše plačanim slojem prebivalstva, s čimer je zmanjševal socialne razlike. Tako ogreto gospodarstvo celo sredi najhujše zdravstvene krize stoletja obljublja hitro okrevanje, BDP je v tretjem četrtletju letošnjega leta narasel za 33,1 odstotka.



Delavcem je pomagal tudi Trumpov obračun z nezakonitim priseljevanjem, v njihovem imenu pa je razveljavil vrsto trgovinskih sporazumov. S tem in drugimi zahtevami je poslabšal odnose z zavezniki ter jih močno zaostril s Kitajsko, drugje na svetu pa obračunal s teroristično Islamsko državo ter pomagal k pomiritvi med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami. Pravi tudi, da je preprečil jedrsko vojno s Severno Korejo.

Še preden se je posušilo črnilo na trgovinskem dogovoru s Kitajsko, so iz Wuhana tudi ZDA dobile morilski virus. Prav sporna retorika med pandemijo je relativizirala številne prejšnje dosežke, in večji del letošnje predvolilne kampanje je imel v javnomnenjskih raziskavah prednost Biden. Demokrati so resda še v prvem obdobju pandemije izvajali proces razrešitve ter na začetku nasprotovali zaprtju prometa z azijsko velikanko in Evropo, toda Američani na volitvah predsednikom izstavijo račun tako za sonce kot za dež.

Trump je komaj dober mesec pred volitvami zbolel za covidom-19, a se je z najsodobnejšimi zdravili, ki jih je finančno podprla prav njegova administracija, hitro postavil na noge ter šel v sklepno ofenzivo. Volivcem je laskal z imenovanjem konservativne vrhovne sodnice Amy Coney Barrett, krepitvijo vojske ter zavzemanjem za zakon in red med mestnimi nemiri po uboju temnopoltega Georgea Floyda med policijsko aretacijo v Minneapolisu. Del tistih, ki so glasovali zanj leta 2016, je odbil z nesramnimi izjavami in nenehnim tvitanjem. Donald John Trump je vstopil na ameriško prizorišče kot politični razbijač in bo kot takšen s tega prizorišča tudi odšel, vprašanje je le, kdaj in s kakšnimi zaslugami.