Skrajneži pozivali k popolnemu judovskemu nadzoru nad Jeruzalemom

Spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu:

20.30 Med pohodom skrajnih desničarjev v Jeruzalemu izbruhnili spopadi s policijo

Več izraelskih skrajno desnih skupin je danes organiziralo pohod po starem mestnem jedru Jeruzalema, pri čemer so pozivali k vzpostavitvi popolnega judovskega nadzora nad mestom in območjem Tempeljskega griča, poročajo izraelski mediji. Ob tem so izbruhnili spopadi med policijo in aktivisti, najmanj enega izmed njih so tudi aretirali.

Po poročanju očividcev je med pohodom skrajno desničarskih izraelskih aktivistov v Jeruzalemu prišlo do spopadov s policijo, potem ko naj bi policisti več deset protestnikom preprečili, da bi se sprehodili skozi muslimansko četrt v starem mestnem jedru Jeruzalema in se usmerili proti Tempeljskemu griču in mošeji Al Aksa.

Povod za spopade naj bi bila sprememba načrtovane poti pohoda. Predstavnik policije je za izraelski časnik Haaretz povedal, da so aktivisti »izkrivljali načrtovano traso, ki jo je pred tem odobrila policija«.

Nekateri udeleženci ob tem nosili nedovoljene provokativne napise, kot so »za vsakega terorista krogla v glavo« in »ni sožitja s sovražnikom«.

»To je očiten poskus ekstremistov, da bi povzročili še več uničenja in smrti. Kot predsednik vlade sem tudi sam odobril pohode v Jeruzalemu, vendar ne takšnih nasilnih provokacij. Če bi v Izraelu obstajala prava vlada, tega ne bi dovolili,« je še pred začetkom današnjega pohoda v objavi na omrežju X zapisal vodja izraelske opozicije in nekdanji premier Jair Lapid.

Tempeljski grič leži v vzhodnem Jeruzalemu in je za Jude najsvetejši kraj, na območju pa se nahaja tudi mošeja Al Aksa, ki je tretji najsvetejši kraj za muslimane. Mošeja je pod muslimansko upravo, Izrael pa je odgovoren za njeno varnost. V skladu s sporazumom z muslimanskimi oblastmi lahko Judje in pripadniki drugih ver obiskujejo območje, a tam ne smejo moliti. V preteklih letih je bilo območje že večkrat prizorišče obračunov med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami.

18.00 ZN optimistični glede odprtja mejnega prehoda med Gazo in Izraelom

Koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths je danes v Ženevi izrazil optimizem, da bi se lahko kmalu odprl mejni prehod Kerem Šalom med Izraelom in Gazo. To bi lahko omogočilo dodatno stekanje pomoči v enklavo. Obenem opozarja, da je trenutno v Gazi zelo oteženo zagotavljanje pomoči.

Še vedno se pogajamo, je pa trenutno nekaj pozitivnih znakov glede dostopa preko Kerem Šalom, ki bi se lahko kmalu odprl, je povedal Griffiths na novinarski konferenci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mejni prehod Rafa. FOTO: Mahmud Hams/AFP

Izrael se sooča z vse večjim mednarodnim pritiskom, naj omogoči dodatno stekanje pomoči v Gazo. Časnik Times of Israel je ob navajanju neimenovanega visokega predstavnika izraelskih oblasti poročal, da bodo prvič od začetka vojne izkoristili možnost infrastrukture na mejnem prehodu Kerem Šalom. Tovornjake s pomočjo bi tam pregledali, a tam ne bi vstopali v enklavo. Po pregledu bi namreč omogočili vstop preko Rafe med Egiptom in Gazo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Mejni prehod Rafa sicer ostaja edini prehod, ki omogoča stekanje pomoči v enklavo.

Griffiths je danes še opozoril, da v Gazi ni mogoča uporaba izraza humanitarna operacija, saj je zaradi obsežnih napadov izraelske vojske v bližini mejnega prehoda Rafa nemogoče vzpostaviti celovit humanitarni odziv. Dejal je, da imajo trenutno v Gazi v najboljšem primeru humanitarni oportunizem, da bi po nekaterih še dostopnih cestah, ki niso minirane ali uničene, poskušali doseči ljudi, ki jih je mogoče najti in jim zagotoviti hrano, vodo ali drugo oskrbo, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Izraelska vojska je razširila ofenzivo na celotno enklavo in obstreljuje tudi jug, ki je doslej veljal za relativno varnega. Od začetka vojne v Gazi pred dvema mesecema je v spopadih sicer umrlo že najmanj 17.177 Palestincev, še 46.000 ljudi je bilo ranjenih, je danes sporočilo zdravstveno ministrstvo enklave.

10.17 Izraelska vojska ponoči nadaljevala obstreljevanje juga Gaze

Izrael je ponoči nadaljeval z napadi na jug Gaze. Izraelske sile so ciljale mesto Rafa na skrajnem jugu enklave, pri čemer naj bi bilo ubitih in ranjenih več ljudi. Izrael je v vojni, ki traja dva meseca, civiliste večkrat pozval k evakuaciji na jug in kot varno mesto izpostavil ravno Rafo, kamor se je zateklo več deset tisoč civilistov.

»Izraelska vojska je z ostrim tonom civilistom ukazala, naj se preselijo v Rafo, češ da je tam varno, vendar je bilo od sinoči napadenih in uničenih najmanj pet hiš,« je povedal dopisnik katarske televizije Al Džazira in opozoril, da so izraelski napadi terjali ogromno smrtnih žrtev.

Prvič, odkar je Guterres na položaju, je uporabil 99. člen ustanovne listine ZN, ki mu omogoča, da varnostni svet ZN opozori na določeno zadevo, ki po njegovem mnenju lahko ogroža ohranitev mednarodnega miru in varnosti. FOTO: Menahem Kahana/AFP

Pojasnil je, da napadi niso bili osredotočeni na eno območje v Rafi in da so številni civilisti prepričani, da sedaj na območju Gaze ni več varnih krajev. Po navedbah zdravstvenih virov je Izrael med drugim napadel begunsko taborišče v Rafi, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, več pa je bilo ranjenih. Tiskovni predstavnik izraelskih sil je danes potrdil, da Izrael širi svojo kopensko operacijo in napreduje tako na severu kot na jugu Gaze. Poudaril je, da so v mestu Han Junis na jugu potekali intenzivni spopadi med izraelsko vojsko in borci palestinskega oboroženega gibanja Hamas, pri čemer naj bi bilo ubitih več pripadnikov Hamasa.

Na severu Gaze vojska trdi, da je prevzela nadzor nad regionalnim sedežem Hamasa v begunskem taborišču Džabalija, kjer je odkrila predore, ki naj bi vodili do Hamasovega vadišča in skladišča streliva, poroča izraelski časnik Haaretz.

9.04 Izrael odobril majhno povečanje pošiljk količine goriva v Gazo

Izrael je v sredo odobril majhno povečanje količin goriva za Gazo, da bi preprečili kolaps humanitarnih razmer, je sporočil kabinet premiera Benjamina Netanjahuja. Okrepitev pomoči so napovedali po svarilu generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa pred katastrofo, ki bi se lahko prelila v grožnjo za mir in varnost v širši regiji. Kot so sporočili iz Netanjahujevega kabineta, je bil za dostavo v Gazo odobren »minimalen dodatek goriva – potreben za preprečitev humanitarnega kolapsa in izbruha epidemije«. Količino bodo občasno določali glede na razmere v Gazi, so dodali na omrežju X.

Napoved sledi Guterresevemu opozorilu, saj je v sredo izrazil bojazen, da bi se lahko v oblegani enklavi zaradi izjemno slabih razmer in skorajda onemogočene humanitarne pomoči kmalu popolnoma sesul javni red. Obenem je znova pozval k premirju. Prvič, odkar je od leta 2017 na položaju, je uporabil 99. člen ustanovne listine ZN, ki mu omogoča, da varnostni svet ZN opozori na določeno zadevo, ki po njegovem mnenju lahko ogroža ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

Izraelski zunanji minister Eli Koen je v odzivu menil, da je Guterresev mandat »grožnja za svetovni mir«, s svojim pozivom pa da dejansko izraža podporo palestinskemu skrajnemu gibanju Hamas, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V zadnjih dneh sicer vse več strani, tudi zavezniki Izraela, opozarjajo na vse slabše humanitarne razmere v Gazi. Skupina G7 je v sredo pozvala k nujnemu ukrepanju, že pred dvema dnevoma pa so ZDA pozvale k dobavi večjih količin goriva v palestinsko enklavo.