Prebivalci Gaze se nimajo kam umakniti, zavetišča so presegla zmogljivosti

Spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu:

21.15 Guterres opozarja na katastrofo z nepopravljivimi posledicami v Gazi

Razmere v Gazi se hitro spreminjajo v katastrofo, ki ima lahko nepopravljive posledice za Palestince kot celoto, je danes opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. V pismu, v katerem je prvič v tej vlogi sprožil člen ustanovne listine ZN, s katerim lahko Varnostni svet opozori na določeno zadevo, je Guterres znova pozval k premirju.

Antonio Guterres. FOTO: Caitlin Ochs/Reuters

V Gazi je od začetka izraelskega obleganja pred skoraj dvema mesecema bilo ubitih najmanj 16.248 ljudi, Guterres pa je danes opozoril, da se razmere lahko še bistveno poslabšajo. Med nevarnostmi za tamkajšnje prebivalce je izpostavil bolezni in krepitev pritiskov v smeri razseljevanja civilistov v sosednje države.

»Razmere se hitro spreminjajo v katastrofo, ki ima lahko nepopravljive posledice za Palestince kot celoto ter za mir in varnost v regiji,« je zapisal in dodal, da se je takšnemu izidu treba za vsako ceno izogniti.

Portugalec je poudaril, da ima mednarodna skupnost odgovornost, da uporabi ves svoj vpliv, da prepreči nadaljnje zaostrovanje in konča to krizo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na omrežju X podprla Guterresa ter poudarila, da je najpomembnejša stvar zaščita življenj.

Guterres je prvič uporabil 99. člen ustanovne listine ZN, ki pravi, da generalni sekretar lahko opozori Varnostni svet na kar koli, kar bi lahko po njegovi presoji ogrozilo mednarodni mir in varnost.

Polarizirani Varnostni svet ZN je doslej v zvezi aktualno krizo na Bližnjem vzhodu sredi novembra uspel potrditi le resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok.

20.30 Skupina G7 pozvala k izpustitvi vseh talcev iz Gaze

Voditelji držav skupine G7 so danes pozvali skrajno palestinsko skupino Hamas k izpustitvi vseh talcev. Obenem so zahtevali vnovično humanitarno premirje in obsodili porast nasilja na Zahodnem bregu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Voditelji Nemčije, Francije, Italije, Japonske, Kanade, ZDA in Velike Britanije so v skupni izjavi po virtualnem srečanju opozorili, da Hamas še vedno predstavlja grožnjo Izraelu. Njihove javne izjave kažejo na to, da bodo tudi v prihodnje napadali Izrael, so zapisali.

Obsodili pa so tudi nasilje skrajnih judovskih naseljencev proti Palestincem, saj da to ogroža varnost in stabilnost Zahodnega brega, prav tako pa spodkopava upanje na vzpostavitev trajnega miru. Ponovili so tudi podporo rešitvi dveh držav.

V izjavi so pozvali še k nujnim ukrepom za obvladovanje humanitarne krize v Gazi. Razseljevanje dodatnih ljudi je treba preprečiti, civilno infrastrukturo pa zaščititi. Po najboljših močeh je treba zagotoviti neovirano in stalno humanitarno pomoč civilistom, vključno s hrano, vodo, zdravstveno oskrbo, gorivom in zavetjem, ter dostop za humanitarne delavce, so se strinjali.

Voditelji so danes govorili tudi o vojni v Ukrajini, sodeloval pa je še ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril, da je Rusija okrepila pritisk na fronti. »Moramo zmagati bitko za motivacijo. Motivacijo naših ljudi in vse Evrope. Trajajoči spopadi se ne tičejo le prihodnosti Ukrajine, gre za Evropo,« je povedal.

Glede Rusije so se voditelji držav G7 strinjali, da bodo v okviru zaostritve sankcij omejili uvoz ruskih diamantov od prihodnjega leta.

20.00 Izrael v senci vojne širi naselbine v vzhodnem Jeruzalemu

Izraelske oblasti so v senci vojne v Gazi odobrile širitev nezakonitih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, je danes opozorila izraelska nevladna organizacija Mir zdaj. Polovica nove jeruzalemske soseske s 1738 stanovanjskimi enotami bo namreč v vzhodnem delu mesta, ki ga Izrael okupira.

Če ne bi bilo vojne, bi bilo veliko hrupa, je za francosko tiskovno agencijo AFP širitev naselbin komentiral predstavnik nevladne organizacije Hagit Ofran, ob tem pa poudaril, da ta projekt predstavlja težavo za kontinuiteto palestinske države med jugom Zahodnega brega in vzhodnim Jeruzalemom.

Polovica nove soseske bo po njegovih navedbah na izraelski strani Jeruzalema, preostanek pa na drugi strani t. i. zelene črte, ki je med letoma 1949 in 1967 ločevala izraelski del starodavnega mesta od vzhodnega Jeruzalema pod jordansko upravo.

Po vojaški zmagi leta 1967 je Izrael okupiral Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem, slednjega pa si je kasneje enostransko priključil.

Po navedbah nevladne organizacije, ki nasprotuje izraelskim naselbinam, Ir Amin v vzhodnem Jeruzalemu živi okoli 300.000 Palestincev in 200.000 Izraelcev, še navaja AFP.

13.00 Tveganje za povečanje grozodejstev

Prebivalci Gaze se nimajo kam umakniti, saj so zavetišča presegla svoje zmogljivosti. FOTO: Mohammed Salem/Reuters

Visoki komisar ZN za človekove pravice je opozoril na povečano tveganje grozodejstev v Gazi in pozval vpletene strani, naj se vzdržijo takšnih kršitev, poroča Guardian. »Moji humanitarni kolegi so razmere opisali kot apokaliptične. V teh okoliščinah obstaja povečano tveganje grozodejstev,« je po poročanju Reutersa Volker Türk dejal novinarjem v Ženevi. »Tako vpletene strani kot vse države, zlasti tiste z močnim vplivom, morajo nujno sprejeti ukrepe za preprečitev takih kaznivih dejanj.«

12.36 Erdoğan posvaril Izrael pred preganjanjem Hamasa v Turčiji

Če bo Izrael pripadnike skrajnega palestinskega gibanja Hamas preganjal na ozemlju Turčije, bodo zanj sledile resne posledice, je danes posvaril turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Izrael bo v tem primeru plačal ceno, od katere si ne bi mogel opomoči, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Erdoğan je omenjeno izjavil po tem, ko je ameriški časnik Wall Street Journal poročal, da se Izrael po koncu vojne v Gazi pripravlja na iskanje in pregon voditeljev Hamasa po vsem svetu. Turčija sicer ohranja stike s Hamasom, v državi pa naj bi bili tudi uradniki tega palestinskega gibanja.

Turški predsednik je od začetka najnovejših spopadov med Izraelom in Hamasom večkrat kritiziral ravnanje Izraela, zlasti premiera Benjamina Netanjahuja. V ponedeljek je, denimo, izrazil prepričanje, da bodo Netanjahuju zaradi ofenzive na Gazo sodili za vojne zločine.

9.30 ZDA in ZN opozarjajo na katastrofalne razmere v Gazi in nujnost dostopa pomoči

V Gazo trenutno ne pride dovolj pomoči, treba jo je povečati in to smo izraelski vladi jasno povedali, je v torek v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Matthew Miller. Agencije ZN pri tem opozarjajo, da številni razseljeni nikjer v Gazi niso varni in nimajo dostopa do vode, sanitarij, zavetja in hrane.

»Ni dovolj goriva, ni dovolj hrane, ni dovolj vode. Število tovornjakov, ki trenutno vstopajo v Gazo, znaša približno sto na dan, kar je manj kot prejšnji teden v času prekinitve ognja. Moralo bi jih biti več,« je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dodal Miller. Svetovni program za hrano (WFP) pod okriljem ZN je medtem v izjavi potrdil, da je v času sedemdnevnega premirja, ki se je izteklo prejšnji petek, s pomočjo dosegel približno 250.000 ljudi. Zdaj pa je po njihovih navedbah dostava pomoči v Gazo skoraj nemogoča, nadaljevanje konflikta pa ogroža življenje humanitarnih delavcev.

Sklad ZN za otroke (Unicef) je bil medtem kritičen do poziva izraelskih sil prebivalcem Gaze k umiku na varna območja. »To so majhne zaplate neplodne zemlje. Nimajo vode, nobenih objektov, zavetja pred mrazom in sanitarij,« je povedal tiskovni predstavnik Unicefa James Elder. Vodja Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini pa je v torek zvečer po navedbah BBC dejal, da je poziv k evakuaciji v južnem delu Gaze prejelo več kot 600.000 ljudi, pri čemer je bilo skoraj polovica med njimi že prej prisiljenih zapustiti svoje domove, kot je zapisal na omrežju X. Opozoril je tudi, da se prebivalci Gaze nimajo kam umakniti, saj so zavetišča presegla svoje zmogljivosti.

Izraelski zunanji minister Eli Koen je pri tem danes sporočil, da bodo humanitarni koordinatorki ZN na palestinskih ozemljih Lynn Hastings preklicali vizum za bivanje v državi, ker ni obsodila palestinskega gibanja Hamas. Hastingsova je večkrat kritizirala izraelsko ofenzivo v Gazi in pozivala k povečanju humanitarne pomoči.

v torek so potekali najbolj siloviti spopadi od začetka kopenske operacije konec oktobra. FOTO: Mahmud Hams/AFP

7.35 Izraelska vojska dosegla središče Han Junisa

Medtem ko izraelska vojska nadaljuje operacije po celotnem območju Gaze, je sporočila, da je po silovitem bombardiranju dosegla središče mesta Han Junis na jugu palestinske enklave, kamor se je zateklo več deset tisoč ljudi s severa. Dodala je, da so v torek potekali najbolj siloviti spopadi od začetka kopenske operacije konec oktobra. Tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari je Han Junis, drugo največje mesto v Gazi, označil za oporišče skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Poudaril je, da so odločeni, da bodo tako kot na severu tudi na jugu območja Gaze »uničili teroriste in poškodovali njihovo infrastrukturo«, poroča britanski BBC.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prav tako zatrdil, da je edini način za hitro doseganje rezultatov uničenje Hamasa z močno vojaško silo. Agencije Združenih narodov medtem opozarjajo, da je okrepitev spopadov še povečala humanitarno krizo in da v Gazi, kjer je razseljena že večina prebivalcev, ni več nobenega varnega kraja. Netanjahu se je srečal tudi z nedavno izpuščenimi talci in svojci talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Po podatkih Izraela palestinski skrajneži še vedno zadržujejo 138 talcev, Netanjahu pa je dejal, da za zdaj ni možnosti, da bi se vsi vrnili domov.

7.30 ZDA s sankcijami nad nasilje izraelskih naseljencev

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v torek napovedal uvedbo sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem, ki izvršujejo nasilne napade na Palestince na zasedenem Zahodnem bregu. Sankcije med drugim zajemajo prepoved vstopa v ZDA.

»ZDA dosledno nasprotujejo dejanjem, ki spodkopavajo stabilnost na Zahodnem bregu. Izraelski vladi smo povedali, da mora storiti več za kaznovanje skrajnih naseljencev, ki izvršujejo nasilne napade na Palestince na Zahodnem bregu. Ti napadi so nesprejemljivi in prejšnji teden sem v Izraelu dal vedeti, da bodo ZDA ukrepale,« je sporočil Blinken.

V izjavi je med drugim poudaril, da ZDA še naprej opozarjajo Izrael, naj sprejme dodatne ukrepe za zaščito palestinskih civilistov pred napadi skrajnežev, kakor tudi opozarjajo palestinske oblasti, naj storijo več za omejitev napadov na Izraelce. Prepoved potovanj v ZDA je zato doletela tudi več Palestincev. State Department ni objavil imen oseb, ki so jih doletele sankcije.

Uradniki vlade predsednika Joeja Bidna sicer Izrael že tri leta tako zasebno kot javno opozarjajo pred nasiljem izraelskih naseljencev na zasedenih palestinskih ozemljih, poroča ameriški medij Axios, ki se sklicuje na uradnike ameriške vlade. Izraelske naselbine na palestinskih ozemljih so namreč nezakonite po mednarodnem pravu.

Prizor iz Rafe, kjer si razseljeni ljudje gradijo začasna bivališča. FOTO: Mohammed Salem/Reuters

7.19 Biden obsodil domnevno nasilje pripadnikov Hamasa nad izraelskimi talkami

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek na enem od predvolilnih dogodkov v Massachusettsu v ZDA obsodil domnevno spolno nasilje pripadnikov Hamasa nad izraelskimi ženskami, ki so jih po napadu na Izrael 7. oktobra zajeli kot talke. Dodal je, da bi to moral obsoditi ves svet, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Teroristi Hamasa so povzročili neizmerne bolečine in trpljenje ženskam in dekletom. Svet ne more pogledati stran. Vsi skupaj moramo odločno obsoditi spolno nasilje teroristov Hamasa,« je dejal Biden. »Vse talce je treba nemudoma vrniti družinam. Nikoli ne bomo odnehali,« je zatrdil Biden. Dodal je, da je premirje med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom propadlo samo zato, ker Hamas ni hotel izpustiti preostalih deklet, kot je pred tem ocenil že predstavnik ameriškega State Departmenta Matthew Miller.

Biden je tako v torek potrdil ponedeljkove izjave predstavnikov svoje vlade, ki so krivdo za propad premirja pred izpustitvijo vseh talcev, ki so bili zajeti 7. oktobra, naprtili Hamasu. Teroristi naj bi ugrabljena dekleta posiljevali, Hamas pa jih po navedbah ameriških uradnikov noče izpustiti, da ne bi javno spregovorile o tem. »Preživele žrtve napada in priče so v zadnjih tednih delile grozljive zgodbe o nepredstavljivi okrutnosti, vključno s posilstvi, pohabljanjem in skrunitvami trupel,« je dejal Biden.

O tem je v svojem nagovoru narodu v torek po poročanju britanskega BBC spregovoril tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je dejal, da od vseh »civiliziranih voditeljev, vlad in narodov pričakuje, da bodo spregovorili proti temu grozodejstvu«. Hamas medtem obtožbe o posilstvih zanika, izraelski aktivisti pa obtožujejo mednarodne organizacije, da prikrivajo resnico o zločinih.