Španija, Irska in Norveška so uresničile napovedi in v odzivu na vojno v Gazi priznale Palestino kot neodvisno ter suvereno državo. S tem korakom, ki se bo najverjetneje zapisal v zgodovino predvsem kot simbolična gesta, so se pridružile več kot 140 članicam Združenih narodov, ki so Palestino že priznale ter tlakovale pot, po kateri previdno stopa tudi Slovenija.

Trojno priznanje je sledilo več mesecem priprav, njegov namen, kot ga opisujejo španska, irska in norveška vlada, pa je predvsem ohranitev upanja na trajno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. Tega na palestinskih ozemljih, zlasti po najnovejših izraelskih napadih v Rafi, vse bolj primanjkuje.

 »Delujemo skladno s tem, kar se pričakuje od velike države, kot je Španija. Ne gre le za vprašanje zgodovinske pravičnosti, ampak je to edini način, da se premaknemo k rešitvi palestinske države, ki bo z državo Izrael sobivala v varnosti in miru,« je poudaril španski premier Pedro Sánchez, ki je »zgodovinski korak« naznanil pred sedežem vlade in njegovo rezidenco, ki navadno služita za najavo pomembnejših odločitev. Sánchez, ki je v zadnjih mesecih prevzel evropsko pobudo za priznanje Palestine, je v izjavi za javnost v angleščini in španščini ponovil, da priznanje ni uperjeno proti nikomur, še najmanj proti Izraelu, »prijateljskemu ljudstvu, ki ga spoštujemo in s katerim si želimo imeti najboljše možne odnose«. Prav tako je socialist poudaril, da priznanje »pomeni kategorično zavrnitev Hamasa, ki nasprotuje rešitvi z dvema državama«, in spomnil, da je Madrid takoj in z vso silo obsodil teroristične napade 7. oktobra.

»Mirovni dogovor je videti bolj oddaljen kot kdaj prej,« je v nastopu pred irskim parlamentom na dan priznanja Palestine dejal premier Simon Harris, zaradi česar se je irska desnosredinska vlada odločila, da s priznanjem ne bo več odlašala. Irska, Španija in Norveška si želijo po Harrisovih besedah »rešitev z dvema državama ohraniti pri življenju v času, ko jo drugi na žalost poskušajo zbombardirati v pozabo«. Pri tem je obsodil »nov, zaničevanja vreden in gnusen trend«, ko Izrael opisuje bombardiranje civilistov kot »tragično napako«. »Kaj bo junijska 'tragična napaka' in kaj namerava svet storiti, da bi to preprečili?« so njegove izjave povzeli v Irish Timesu.

Pomanjkanje »konstruktivne zavezanosti« Izraela rešitvi z dvema državama je obsodil tudi norveški zunanji minister Espen Barth Eide med pojasnjevanjem odločitve Osla za priznanje Palestine. »Norveška je že več kot trideset let ena od najbolj gorečih zagovornic palestinske države,« je poudaril. »Verjamem, da bo palestinska vlada nadaljevala težavno delo na področju reform in postavila temelje za upravljanje na Zahodnem bregu in v Gazi po prekinitvi ognja,« je dodal.

Palestinci hvaležni, Izrael ogorčen

Palestinska država, kot so jo priznale Španija, Irska in Norveška, obsega Zahodni breg in Gazo, združeno pod palestinsko nacionalno oblastjo z Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom. Mejne črte so tiste iz leta 1967, razen če se bosta sprti strani dogovorili drugače.

Vodja palestinske oblasti na Zahodnem bregu Mahmud Abas se je danes zahvalil vladam v Oslu, Madridu in Dublinu za uradno priznanje njegove države, odločitev pa označil za »pogumno«. Vlade upajo, da bo njihova poteza spodbudila k podobnemu koraku druge evropske države, vključno s Slovenijo, ki bo tudi na podlagi izkušenj trojice lažje predvidela posledice priznanja Palestine za dvostranske odnose z Izraelom.

Izraelske oblasti so se nad odločitvijo o trojnem priznanju pričakovano burno odzvale že prejšnji teden, ko je judovska država odpoklicala svoje veleposlanike iz Madrida, Dublina in Osla ter poklicala na zagovor njihove diplomatske predstavnike v Izraelu. Od takrat je v odnosih med državami še vedno napeto, najbolj na ravni Jeruzalem – Madrid.

Zunanji minister Izrael Kac je španskega predsednika vlade danes obtožil, da je sokriv spodbujanja genocida nad judovskim ljudstvom in vojnih zločinov, in sicer tudi zaradi izjav podpredsednice španske vlade Yolande Díaz in vodje levičarske stranke Sumar, ki je pred dnevi naznanila, da bo »Palestina svobodna od reke do morja«. Njeno uporabo kontroverznega propalestinskega slogana so judovske oblasti interpretirale kot podporo uničenju Izraela in jo uporabile kot povod za to, da so španskemu konzulatu v Jeruzalemu izdale prepoved opravljanja konzularnih dejavnosti oziroma zagotavljanja konzularnih storitev prebivalcem z območij pod nadzorom palestinske oblasti.