Pedro Sánchez pred novim premierskim krogom?

Uvod v današnjo parlamentarno razpravo o investituri vodje socialistov Pedra Sáncheza je zaznamovala negotovost o končnem rezultatu in možnostih za ponovno izvolitev. Vršilec dolžnosti predsednika španske vlade za ponovno imenovanje potrebuje podporo levičarske Unidas Podemos in nekaterih manjših regionalnih strank. Pred začetkom razprave PSOE in Unidas Podemos še nista sklenili dogovora o oblikovanju manjšinske vlade. Prvo glasovanje bo jutri, če Sánchez ne bo potrjen, bo še eno v četrtek.

»Državljani so storili, kar so morali – šli so na volitve. Španci so glasovali za progresivno vlado in odgovorno opozicijo. Zdaj moramo biti koristni mi, kar vključuje deblokado oblikovanja vlade,« je začel govor Sánchez. Obljubil je oblikovanje »progresivne, proevropske, ekološke in feministične vlade«. Kot prvega izmed šestih ciljev je izpostavil ustvarjanje »dostojnih delovnih mest« v trajnostnem gospodarstvu in varovanje javnega pokojninskega sistema. Omenil je visoko stopnjo začasnih zaposlitev in prekarnosti ter poudaril, da 14 odstotkov Špancev ne more preživeti s plačo.
​
​Med Sánchezovimi prioritetami so še digitalna transformacija, odprava nasilja nad ženskami, soočenje s podnebnimi spremembami, krepitev socialne enakosti in evropskih vrednot. Obregnil se je tudi ob (ne)izpolnjevanje zakona o zgodovinskem spominu, katerega namen je poprava krivic frankističnega režima. »Ni razloga, da ne bi spoštovali vsega, kar smo dosegli v zadnjih letih [...]. Španija je velika, spoštovana in občudovanja vredna država. V demokraciji ne moremo imeti mavzoleja, posvečenega diktatorju [Franciscu Francu],« je poudaril. »Španci so nas prosili, naj gremo naprej, in to smo zmožni narediti,« je skoraj dveurni govor končal Sánchez. Pred tem je nagovoril še Unidas Podemos in jih zbodel, da jih povezuje »obljuba levice«.
 

Dogovor tik pred zdajci?

Pogajanja med največjima španskima strankama levega pola so se po treh mesecih medijske vojne in sumničavosti uradno začela konec tedna. Povod za obnovitev dialoga je bila odločitev prvega moža Unidas Podemos Pabla Iglesiasa, da bo ugodil Sánchezovim zahtevam ter opustil svoja prizadevanja za položaj v vladi. In vendar kljub bolj optimističnim tonom stranki pred začetkom ponedeljkove parlamentarne razprave še nista dosegli dogovora. Socialisti so kljub naglici opozorili, da imajo čas do drugega glasovanja pojutrišnjem.



Pogovori so potekali za zaprtimi vrati in obe strani naj bi se zavezali, da ne bosta delili vsebine z mediji. A ni skrivnost, da so med osrednjimi cilji bolj levega partnerja možnega koalicijskega dvojčka postopen dvig minimalne plače na 1200 evrov, politika enakih možnosti, krepitev znanosti in raziskovanja, okoljski ukrepi, znižanje univerzitetnih šolnin in cen električne energije ter obdavčitev bank, s čimer naj bi pokrili del njihovega reševanja med gospodarsko krizo. Viri iz Unidas Podemos so za spletišče Eldiario poudarili, da se stranka strinja s pozicijo PSOE, da bodo državotvorna ministrstva pripadla socialistom, v levičarski formaciji pa so potrdili, da ne bodo nasprotovali Sánchezovi politiki do katalonskega vprašanja, do katere imata stranki različna stališča – zlasti do razpisa referenduma ter sojenja katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem. V stranki, ki je nastala kot politični odgovor gibanja Indignados in doživela vrhunec leta 2015, ko so ji nekatere javnomnenjske ankete napovedovale celo zmago, si želijo biti zastopani v vladi sorazmerno s podporo na zadnjih volitvah.
 

Lažje skozi drugo glasovanje

Na predčasnih volitvah konec aprila so prepričljivo slavili socialisti. V najbolj fragmentiranem parlamentu v demokratični Španiji, v katerem je prvič po letu 1982 dobila predstavnike tudi skrajna desnica (Vox), so dobili 123 sedežev, 38 več kot pred tremi leti. Z Unidas Podemos imajo 165 poslanskih mest – 11 manj od absolutne večine. Da bi bil Sánchez ponovno potrjen za predsednika vlade, na jutrišnjem glasovanju potrebuje tudi glasove manjših regionalnih in independentističnih strank. Če mu ne bo uspelo zbrati absolutne večine, bodo poslanci o njegovem imenovanju ponovno odločali v četrtek. Takrat bi mu zadoščalo le več glasov za kot proti. Na desnem polu so konservativna Ljudska stranka (PP), liberalni Državljani in skrajno desni Vox večkrat poudarili, da bodo glasovali proti njegovemu imenovanju. Pogajanja v zadnjem hipu so na desnici komentirali kot teater s pričakovanim razpletom.

Dvakratna zavrnitev prvega moža socialistične stranke bi še povečala politično nestabilnost v petem največjem evropskem gospodarstvu in vodila državo – če stranke v dveh mesecih ne bodo našle rešitve – v razpis četrtih parlamentarnih volitev v zadnjih štirih letih.