Španski premier Sánchez se je odločil, da ne bo odstopil

Negotovosti je konec. Španski premier­ Pedro Sánchez je po petdnevnem premisleku o prihodnosti danes prekinil molk in sporočil, da ostaja na mestu predsednika vlade, ki ga zaseda od leta 2018. »Odločil sem se nadaljevati [...] s še večjo močjo, če je to mogoče,« je dejal v težko pričakovanem nagovoru. O tem je že prej obvestil kralja Filipa VI.

Dvainpetdesetletni socialist, ki je lani nastopil tretji mandat, je v sredo pretresel špansko javnost in politiko, tudi najtesnejši krog sodelavcev, ko je v pismu napovedal, da si bo vzel premor od napovedanih obveznosti in razmislil, ali je smiselno vztrajati na čelu vlade.

Potezo, nekakšno grožnjo z odstopom, brez precedensov je naznanil na dan, ko je sodišče sporočilo, da bo uvedlo pre­iskavo proti njegovi ženi Begoñi Gómez zaradi domnevnega trgovanja z vplivom in korupcije. Odločitev je temeljila na pritožbi organizacije, znane po vezeh s skrajno desnico Manos Limpias, ki se je sklicevala na poročanje nekaterih medijev, za katero ne jamčijo, da je verodostojno.

Čeprav večina pravnih strokovnjakov meni, da je primer neutemeljen – prekinitev preiskave je pozneje predlagalo tudi tožilstvo –, je sodišče sprejelo pritožbo. Za Sáncheza je bil to nov, skrajen poskus diskreditacije konservativnih in skrajno desnih krogov, za katere so dovoljena vsa sredstva, tudi obračunavanje z družinskimi člani. »To je napad brez primere, tako resen in grob, da se moram ustaviti in razmisliti s svojo ženo,« je ­zapisal v pismu.

Razmislek za očiščenje in regeneracijo

 Petdnevna refleksija je pahnila državo v politično negotovost, v javnosti so se pojavila ugibanja, omenjenih je bilo več scenarijev. Med temi se je po Sánchezovem dramatičnem odzivu zdel še najmanj verjeten, da bo vse bolj ali manj po starem, pa vendar se je na koncu zgodilo prav to. »Pred vami se zavezujem, da bom brez počitka, odločno in mirno delal za obnovo demokracije ter napredek in konsolidacijo pravic in svoboščin,« je dopoldne dejal premier. »Z ženo veva, da se bodo diskreditacije nadaljevale. Trpiva jih deset let. To je resno, vendar ni najpomembnejše. Zmoreva [jih prenesti].«

V govoru, po katerem ni sprejel novinarskih vprašanj, se je zahvalil svoji stranki in približno 12.500 podpornikom, ki so se v soboto zbrali pred sedežem socialistov v Madridu. Kakor je izpostavil, so ga mobilizacije privržencev prepričale, da je treba nadaljevati. Prav tako je izrazil prepričanje, da je z začasnim umikom v Španiji odprl kolektivni razmislek, ki odpira pot do očiščenja, regeneracije in poštene igre. »Predolgo smo dopuščali, da je blatenje nekaznovano koloniziralo politično in javno življenje ter ga onesnažilo s strupenimi praksami, ki so bile še pred nekaj leti nepredstavljive,« je bil jasen.

To ni komično, ampak je tragično

Sánchezovo odločitev so socialisti (PSOE) sprejeli z navdušenjem in opaznim olajšanjem, v Ljudski stranki (PP) pa so mu očitali, da je državi naredil veliko škodo. »To ni komično, ampak je tragično,« je komentiral predsednik konservativcev Alberto Núñez Feijóo. »Njegov današnji govor je najnevarnejši od vseh: ne sprejema nasprotovanja, želi si državo po lastni meri in za svoje potrebe.«

Prve izjave desnice ne kažejo, da bi se lahko polarizacija, ki ne načenja demokracije le v Španiji, omehčala. »To je strategija opozicije, ki jo izvajajo, odkar niso na oblasti. Toda poleg drugih odzivov je Sánchezu uspelo predramiti javnost, ki je sita trenutne situacije, in prav tu bi se lahko razmere spremenile,« je za Delo komentirala politologinja z madridske univerze Complutense Paloma Román. Sogovornica se je nadejala, da bo odločitev predsednika vlada spremljala tudi napoved konkretnejših ukrepov za demokratično regeneracijo. »Pričakujem, da bo v prihodnjih urah in dneh naredila še več,« je dejala in dodala, da bo od tega odvisno, kako bo napeto dogajanje zadnjega tedna na koncu vplivalo na premiera in njegovo krhko ­koalicijo.