Ostanki druge svetovne vojne na Daljnem vzhodu

Japonski premier Šinzo Abe, ki bo konec meseca obiskal Rusijo, je že večkrat napovedal, da se bosta letos državi dogovorili o delitvi Kurilskih otokov in končno podpisali mirovni sporazum. Toda brez trdnega zagotovila, da vrnjenega ozemlja ne bodo naselili ameriški vojaki, bo druga svetovna vojna med Japonsko in Rusijo še dolgo trajala.

Nekaj običajnega je, da je od konca Sovjetske zveze vsaka japonska vlada obljubila, da bo enkrat za vselej rešila ozemeljski spor z Moskvo in podpisala mirovni sporazum z Rusijo. Toda v zadnjem času se je po mnenju optimistov zgodil ključni preobrat, saj so se sedanje japonske oblasti odpovedale zahtevam, da jim mora zahodna soseda vrniti celotno Kurilsko otočje, ki ga je po jaltskem dogovoru med Rooseveltom in Stalinom poleti 1945 zasedla Rdeča armada. Takšnega »popuščanja«, kar zadeva usodo otočja, ki se razprostira med polotokom Kamčatka in otokom Hokaido, uradni Tokio ni pokazal prvič.

Da bo SZ vrnila le južni del otočja, je bilo zapisano že v mirovnem sporazumu, ki sta ga državi podpisali in ratificirali leta 1956, a se mu je zaradi pritiskov Washingtona Tokio enostransko odpovedal. Pet let pred tem so se morali japonski pogajalci v San Franciscu v mirovnem sporazumu odreči spornemu otočju, po izbruhu hladne vojne pa so prisilili Tokio, da mora od Moskve zahtevati vse, kar je »okupirala«. Po tem je bilo uradno stališče japonskih vlad, da mora Rusija vrniti celotno otočje, do nedavnega preobrata je bil edina izjema premier Joširo Mori, ki se je na začetku leta 2001 celo prišel pogajat v Moskvo o »polovični« rešitvi, a je bil le nekaj mesecev zatem prisiljen odstopiti.

Geopolitična dejavnika

Japonsko javno mnenje dolgo ni bilo naklonjeno delni vrnitvi »severnih ozemelj«, kakor sporno območje imenujejo na Japonskem. Šele v zadnjem času so ankete pokazale, da bi bila večina Japoncev zadovoljna tudi, če bi dobili nazaj le južni del. Ko je jeseni od ruskega predsednika Vladimirja Putina dobil javna zagotovila, da je Moskva pripravljena takoj podpisati mirovni sporazum na podlagi ratificiranih meddržavnih dokumentov iz leta 1956, je postal največji zagovornik rešitve dolgoletnega spora premier Šinzo Abe.

Ko je pred kratkim generalni sekretar vladajoče liberalnodemokratske stranke Koiti Hagiuda v parlamentu utemeljeval, zakaj je treba podpisati kompromisno rešitev, je navedel tudi spremenjene geopolitične razmere. Čeprav se osebno zavzema za vrnitev vseh štirih otokov, je povedal japonski politik, je zanj sprejemljiv tudi kompromis, ker bo omogočil podpis mirovnega sporazuma in izboljšal odnose med državama. To je po njegovih besedah nujno zaradi čedalje večje kitajske grožnje. Nekaj podobnega je pred dnevi izjavil Abejev svetovalec Kacujuki Kavai, ki je v ZDA zagotovil gostiteljem, da bi bil podpis mirovnega sporazuma med Rusijo in Japonsko tudi v ameriškem interesu, ker bi postal eden od instrumentov za zadrževanje kitajskih ambicij.

Nezadostne ustne obljube

Toda v Moskvi, kjer ni opaziti takšne evforije kot v Tokiu, imajo drugo geopolitično skrb: da bo ozemlje, ki ga bo predala Japonski, eden od ameriških instrumentov za zadrževanje ruskih ambicij. Po sporazumu iz leta 1960 lahko ZDA namreč nameščajo vojsko po celotni Japonski, zato so dobro obveščeni japonski mediji poročali, da je Abe med zaupnimi pogovori obljubil Putinu, da ne bo ameriških vojakov na južnih Kurilih, če bodo vrnjeni Japonski. Toda zgolj ustno zagotovilo ne bo zadovoljilo ruske strani, so ugotovili analitiki, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je konec prejšnjega leta povedal, da ima Rusija s tovrstnimi nezapisanimi obljubami slabe izkušnje, in spomnil na zagotovila, da se Nato ne bo širil na vzhod, ki so jih zadnjemu sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu ustno izrekali njegovi zahodni kolegi.



Kljub tem pomislekom so v Tokiu najbrž tako prepričani o uspehu pogajanj, da so v medije že pricurljali uradni načrti o tem, kako se bodo dogovorili z Rusijo in otoškimi prebivalci, ki bodo po novem živeli na Japonskem. Z ruskega zunanjega ministrstva so se ostro odzvali na tovrstno zavajanje javnosti in sredi tedna poklicali na zagovor japonskega veleposlanika v Moskvi.