Slovenija uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev za superračunalnik

Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu Skupnega podjetja EuroHPC za pridobivanje sredstev za superračunalnik s tovarno umetne inteligence (UI). Projekt je vreden do 150 milijonov evrov, od Evrope pa si naša država obeta do 75 milijonov evrov, je povedala ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. Višina dodeljenih sredstev bo znana čez nekaj tednov, vendar pa glede na odlične ocene prijave pričakujejo, da bodo dobili najvišja možna sredstva, je še dejala. Manjkajoča sredstva bo primaknila država iz proračuna. Novi računalnik bo postavljen v Mariboru.

Naša država bo tako nadgradila obstoječe zmogljivosti, ki jih prav tako štajerski prestolnici ponuja superračunalnik Vega, in omogočila izvajanje zahtevnih raziskav ter razvoj naprednih rešitev na področjih, kot so umetna inteligenca, analiza velikih podatkov, biotehnologija in okoljske znanosti. Superračunalnik Vega so na Izumu zagnali aprila 2021, njegova življenjska doba pa je ocenjena na okoli šest let.

Ministrica je dodala, da je Slovenija na razpisu dosegla najvišje število točk med prijavitelji (in sicer 82 od stotih točk). Slovenski projekt je bil po njenih besedah deležen velikih pohval, tako zaradi visoke kakovosti predloga kot zaradi izkušene in strokovne ekipe, ki stoji za njim. Prijava je namreč povezala vse največje organizacije in strokovnjake na tem področju, je dodala. Prijavo na evropski razpis je vodil Institut informacijskih znanosti (Izum) s podporo ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP), v sodelovanju z obsežnim konzorcijem uglednih raziskovalnih in infrastrukturnih institucij, med njimi so Institut Jožef Stefan (IJS), Arnes, vse štiri univerze, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Tehnološki park Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije. 

Uspeha je vesel tudi premier Robert Golob. »Slovenija je znova dokazala, da je država znanja, ambicij in vrhunskih znanstvenih dosežkov. Uspeh na evropskem razpisu za superračunalnik ni zgolj tehničen, ampak jasen znak, da smo konkurenčni na najvišji ravni globalnega inovacijskega prostora,« je poudaril predsednik vlade in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem projektu.

»Superračunalniki so ključni za reševanje najzahtevnejših izzivov našega časa – od umetne inteligence do razvoja zdravil, naprednih materialov in podnebnih simulacij. Ta projekt ni le investicija v tehnologijo, temveč v prihodnost naših mladih in v položaj Slovenije kot tehnološkega in znanstvenega središča Evrope. Vlada bo še naprej vlagala v raziskave in razvoj, ker verjamemo, da je prav znanje tisto, kar našo državo postavlja na zemljevid najnaprednejših evropskih držav. To je Slovenija, na katero smo ponosni,« je dejal. 

Slovenija želi nov superračunalnik

Kakšen bo novi računalnik?

Bistvena karakteristika novega superračunalnika (HPC) je, da bo v celoti prilagojen storitvam in rešitvam umetne inteligence, je pojasnil dr. Aleš Bošnjak, direktor Instituta za informacijske znanosti (Izum). Novi superračunalnik bo po načrtih v Sloveniji začel delovati v začetku leta 2027, do takrat bo deloval superračunalnik Vega. Novi superračunalnik bo seveda zmogljivejši od Vege, predvsem pa bo omogočal urjenje modelov umetne inteligence (UI), saj bo večinoma sestavljen iz grafičnih procesnih enot (GPU). Vego namreč večinoma sestavljajo centralne procesne enote (CPU), le za tretjino je GPU, Vega ima zmogljivost 6,9 petaflopa na sekundo (kar je približno toliko, kot če bi isto operacijo hkrati računalo okoli 40.000 osebnih računalnikov), prihodnji HPC pa bo imel zmogljivost 110 petaflopov. Vega je stal 15 milijonov evrov. 

Bošnjak je še pojasnil, da se ti procesorji sicer precej hitro kvarijo. »Ker vseskozi delujejo na 90 odstotkih, vaši prenosni računalniki delujejo na 10 do 15 odstotkih. Procesorji se dobesedno izžgejo. Pet let je, denimo, nekako klasična obratovalna doba, za tak čas proizvajalec tudi nudi garancijo.«

Projekt pridobivanja novega superračunalnika je zato razdeljen na dva dela. Prvi vključuje naročilo, dobavo in vzpostavitev strojne opreme ter delovanje tovarne umetne inteligence. Druga faza, predvidena dve leti po začetku delovanja, pa bo obsegala nadgradnjo strojne opreme z najnovejšimi grafičnimi procesnimi enotami in drugo tehnologijo za dolgoročno konkurenčnost superračunalnika.

»Tovarna UI združuje najboljše slovenske raziskovalne ustanove, hkrati pa tudi gospodarstvo, od tega GZ in Tehnološki park. Želja je, da bodo znanstveniki s pomočjo HPC razvili nove modele UI, nato pa jih bodo distribuirali podjetjem,« je dejal. Pri tem je izpostavil nujen razvoj kadrov. »Če jih ne bomo razvili, nam še tako dobra strojna oprema ne bo pomagala,« je poudaril in dejal, da je to ena prednostnih nalog tovarne UI. Glavna vsebinska področja, na katera se bodo osredotočali raziskovalci s pomočjo HPC, so zeleni prehod, zdravje in biotehnologija, predvsem napredna diagnostika, razvoj novih zdravil, odločanje v medicini in presonalizirana medicina; nato še digitalna družba, v kar spada tudi razvoj velikih jezikovnih modelov in generativne UI, kot četrto področje pa je Bošnjak naštel znanost, kar zajema modeliranje, avtomatizacijo, razvoj novih materialov.

Novi slovenski HPC bo sicer na voljo tudi mednarodnim raziskovalcem, saj bo povezan v širšo evropsko mrežo.

Požrešna tehnologija

Država je že lani od Dravskih elektrarn Maribor kupila zemljišče, kjer bo stala stavba za novi superračunalnik, tam bo tudi podatkovni center. Prejšnji teden so pridobili tudi gradbeno dovoljenje, je dejal Bošnjak. Delovanje superračunalnika potrebuje zelo veliko električne energije, tako naj bi se center napajal iz hidroelektrarne Mariborski otok, pri čemer nastane tudi veliko toplote. Kako jo uporabiti – denimo za ogrevanje občanov –, za zdaj strokovnjaki še preučujejo. 

Slovenija se je sicer novembra lani v prvem prijavnem roku na razpisu skupnega podjetja EuroHPC pridružila tudi konzorciju z raziskovalnimi centri iz Italije, Slovenije in Avstrije. Pri projektu superračunalnika, ki je načrtovan v Bologni in je medtem skupaj s še šestimi tovrstnimi projekti že prejel pozitivni odgovor na razpisu, Slovenija sodeluje s petimi milijoni evrov soudeležbe. Teh pet milijonov je vštetih v zgoraj omenjenih 150 milijonov evrov.