V nadaljevanju preberite:

Kitajska je na to, kar se zdaj dogaja, čakala 72 let. Odkar je voditelj Mao Zedong leta 1950 doživel ponižanje, ko ga je sovjetski voditelj Josif Stalin pustil v neugledni dači v moskovskem predmestju, kjer je nato nekaj tednov čakal na njegovo odločitev, ali bo sporazum o prijateljstvu med komunističnima državama sklenjen, kitajsko partijsko vodstvo čaka na trenutek, ko se bodo znova premešale geostrateške karte in bo v novem razmerju sil osrednje cesarstvo prevladalo nad sosednjim imperijem.

To se zdaj dogaja. Korak za korakom Rusija spominja na velikansko Severno Korejo, ki maha z jedrskimi konicami in grozi z uničenjem sveta. Čeprav se tukaj primerjave med predsednikom Vladimirjem Putinom in voditeljem Kim Džong Unom nehajo, se podobnost med njima nadaljuje na še enem področju: veliki odvisnosti od Kitajske kot države, ki ne sprejema sankcij kot sredstva za odpravo sporov in je pripravljena prevzeti dobršen del njihovega sankcioniranega izvoza ter ostati partnerica, ob kateri se ne ruski ne severnokorejski voditelj ne počutita osamljena.