Ortega govori o miru, Kostarika polna beguncev

Ko je Daniel Ortega v za sandinizem »herojskem mestu« Masaya po nemirih obračunal z uporniki, se je zdelo, da se v drugo najrevnejšo državo na zahodu, huje je samo še na Haitiju, lahko vrne vsaj navidezen mir. Pa se je hitro pokazalo, da ni tako preprosto.

Razmere se po gospodarski plati zdijo čedalje bolj podobne venezuelskim, v drugih državah Srednje Amerike pa se bojijo, da lahko nikaragovski val nezadovoljstva in nasilja pljuskne tudi k njim. Kostarika, kjer humanitarne in katoliške organizacije pozivajo ljudi, naj pomagajo Nikaragovcem, ki iščejo pribežališče, je v zadnjih tednih sprejela več kot 25.000 prebežnikov. Iz Nikaragve, pozivajo humanitarci in škofje, se umikajo pred maščevanjem oblastnikov, moramo jim priskočiti na pomoč. Čez severno mejo iz Nikaragve še vedno pride vsaj 100 beguncev na dan, kako se bodo v San Joséju odzvali, če bo val prišlekov presegel sprejemljive meje, ni jasno.
 

Ortega »nedolžna žrtev zarote«

Nekateri begunci iz Nikaragve, pravijo, se res umikajo zaradi strahu pred čistkami v študentskih in opozicijskih vrstah, še več jih beži iz gmotnih razlogov. Oblasti so prijele 130 udeležencev upora, obtoženi so terorizma, grozi jim 20 let zapora. Na protestih, ki so se začeli zadnje dni in v katerih so znova bile smrtne žrtve, zahtevajo izpustitev političnih zapornikov.



Nikaragovsko gospodarstvo je otrpnilo. Turizem je usahnil, gostov je bilo v prvi polovici leta dve tretjini manj kot lani. Zadnje tedne je kriza še hujša, saj so naredile svoje novice o mrtvih na ulicah med protesti in spopadi. Turistična industrija, ki je v zadnjem obdobju pred nemiri bila gonilna sila gospodarstva, je v času spopadov izgubila 250 milijonov dolarjev. Hoteli so večinoma zaprti, veliki trgovski centri, ki so predvsem zaradi turizma zrasli v obdobju notranjega miru in varnosti, so prav tako zaprti. Revščina domačega prebivalstva je prevelika, da bi se izplačalo vzdrževati velike centre, podobne ameriškim. Če bo kriza trajala dlje, se utegnejo umakniti tuji vlagatelji v nikaragovski turizem. Lastniki novih hotelov pa tudi trgovskih centrov so namreč skoraj vsi tujci.

Predsednik Ortega in njegova žena, podpredsednica države Rosario Murillo, ki vladata s pomočjo paravojaških enot, sta razglasila veliko zmago nad uporniki. Obtožujeta vse drugače misleče, ozmerjala sta tuje sile in cerkvene mogočnike, da so spodbujali upor, za sovražne sta označila tudi tuje medije, ki so podprli upor in obsodili vladno nasilje, namesto da bi doumeli, kdo je bil napaden in kdo je napadal. Tudi propagandni mehanizem nekaterih nekdanjim revolucionarnim sandinistom naklonjenih medijev po svetu je naredil svoje, del svetovne javnosti je nasedel analizam, da je bil Ortega žrtev zarote.
Predsednik in podpredsednica sta doslej odločno zavrnila vse zahteve, prišle so zlasti s cerkvene strani, ki je poskusila posredovati med vlado in uporniki, naj skličeta predčasne volitve. Ortega, ki je vladal več kot desetletje po zmagi revolucije in se pred enajstimi leti z volitvami vrnil na oblast, je napovedal, da bo vladal vsaj do leta 2021, ko bo konec sedanjega mandata. Zadnjič je bil izvoljen pred dvema letoma.


 

Spomin na Somozovo gardo

Vladarski par očita upornikom, da so pobili ali povzročili smrt 197 ljudi, med njimi 20 policistov. Mednarodne humanitarne organizacije so naštele 317 mrtvih, skoraj vsi naj bi bili uporni študentje in njihovi podporniki, nekateri tudi iz tujine. Po trditvah cerkvenih virov je bilo ubitih veliko več kot 400 ljudi. Ortego obtožujejo tudi obračunavanja s cerkvenimi prelati in napadanja cerkvenih ustanov.


O morebitnih mrtvih med pripadniki paravojaških sil, ki nastopajo zakrinkani in so posebej agresivni, ne govori nihče. Ortega je zatrdil, da to niso njegovi ljudje, dejstva pa kažejo, da so vsakokrat, ko so se pojavili, udarili po upornikih v imenu vladnih sil ali skupaj z njimi. Ortegovi politični nasprotniki, zlasti tisti, ki so pred skoraj štirimi desetletji skupaj s sedanjim predsednikom strmoglavili diktaturo Anastasia Somoze in njegovih ameriških gospodarjev, opozarjajo, da sedanje paravojaške enote preveč spominjajo na Somozovo gardo, ki je vzbujala strah in sejala smrt v obdobju revolucije.



Udeleženci protestov, ki so se začeli, ko je Ortega poskusil spremeniti socialno zakonodajo, nadaljevali pa tudi po tem, ko je vlada preklicala načrte, ves čas protestirajo tudi proti gradnji prekopa med Karibi in Tihim oceanom prek nikaragovskega ozemlja. Ortega je pred štirimi leti s Kitajci sklenil pakt o gradnji prekopa, presekal bi tudi Nikaragovsko jezero, ki je največja zaloga vode v Srednji Ameriki. Pripravljalna dela so se začela, toda projekt se je zaradi kitajskih težav zataknil. Ustavil se je letos, ko so Kitajci sklenili pakt s Panamo in se domnevno odločili za širjenje Panamskega namesto za gradnjo nikaragovskega prekopa, ki je bil prvotno načrtovan pred Panamskim.

V Nikaragvi se zlasti prebivalci 280 kilometrov dolgega območja med oceanoma še naprej bojijo, da bo Ortegi pakt s Kitajci uspel, če se bo projektu pridružila tudi vlada v Pekingu, ki prodira v Latinsko Ameriko z velikanskimi koraki. Washington še spodbuja kitajski prodor na zahodno poloblo s pritiski na Kubo, Venezuelo in Nikaragvo.