Ognjeni zublji načeli Moralesovo vladavino?

Pred današnjimi volitvami, ko bodo bolivijski državljani izbirali poslance in predsedniške kandidate, je ob spodkopani podpori­ sedanjemu predsedniku Evu ­Moralesu pričakovati drugi krog.

Če je Morales trikrat prepričal volivce v prvem krogu – leta 2005 je zbral skoraj 54, leta 2009 in 2014 pa nekaj več kot 60 odstotkov glasov –, jutrišnji dan, sodeč po javnomnenjskih analizah, ne bo potekal po videnih scenarijih. Bolivijskemu predsedniku predvidoma ne bo uspelo izpolniti kriterijev za zmago v prvem krogu; izmuznil se mu bo bodisi kriterij 40 odstotkov glasov bodisi zagotovitev več kot 10-odstotne prednosti pred drugouvrščenim kandidatom. Morda celo oboje.

Staroselcu Moralesu, nekdanjemu kmetovalcu in sindikalistu gojiteljev koke, ki je bil prvič izvoljen za predsednika leta 2005, pada priljubljenost. Očitajo mu prisvajanje oblasti in krivdo za neučinkovito gašenje požarov v bolivijskem amazonskem gozdu, kjer je doslej zgorelo več kot 4 milijone hektarjev površin (velikost Švice). Če se bodo uresničile predvolilne napovedi, se bo Morales za predsedniško mesto spopadel še enkrat decembra – s predhodnikom Carlosom Meso, ki je vodil Bolivijo med letoma 2003 in 2005, v času množičnih protestov proti neprimernemu izkoriščanju ­naravnih bogastev.


 

Goreče prisvajanje oblasti

Predavatelj na univerzi Oklahoma Marten Brienen je v prispevku o populizmu staroselcev v Boliviji zapisal, da je Morales povezal Bolivijce z idejo o zlih tujih akterjih, gringih, ali, recimo, kapitalistih, ki izkoriščajo naravna bogastva države ter se vtikajo v gojenje koke (listi so bili za Inke sveti in imajo za staroselce še danes simbolni pomen). V času mandatov je Morales ponovno nacionaliziral upravljanje naravnih virov, predvsem zemeljskega plina, s politikami prerazporejanja prihodkov pa v sicer najrevnejši južnoameriški državi zagotovil stabilno gospodarsko rast. A ne glede na svojo preprosto prezenco in makroekonomske politike, ki jih je Financial Times opisal kot »preudarne«, so Moralesove politične odločitve vir nezadovoljstva številnih prebivalcev te etnično ­raznolike države.

Čeprav trenutno nezadovoljstvo v državi ni primerljivo z množičnimi vstajami, ki so v začetku tisočletja odnesle z oblasti njegove predhodnike, nasprotniki očitajo Moralesu samodrštvo – po tem, ko si je leta 2009 z ustavno spremembo zagotovil možnost ponovne izvolitve, so volivci na referendumu leta 2016 odločali, ali lahko letos kandidira četrtič. Čeprav je to možnost zavrnila dobra polovica udeležencev referenduma, je ustavno sodišče razveljavilo referendumski izid po pritožbi Moralesove stranke Gibanje k socializmu (Movimiento al socialismo), saj da ta krši njegove pravice. Zaradi odločitve sodišča se vrstijo obtožbe o pristranskosti bolivijskega pravosodja. Po navedbah nevlad­ne organizacije Human Rights Watch je bilo od leta 2017 arbit­rarno odslovljenih več kot 100 sodnikov, na ulicah bolivijskih mest se prav tako zbirajo nasprotniki agrarnih politik, prepričani, da so te, v kombinaciji z neustreznim ukrepanjem, vzrok za obsežne požare v amazonskem gozdu.


 

Novo nadaljevanje starih politik?

Volitve bodo pokazale, ali je Bolivija pripravljena na alternativo – povedno bo predvsem število glasov, ki jih bo razdrobljena opozicija namenila nekdanjemu predsedniku Mesi, kandidatu zavezništva Državljanska skupnost (Comunidad Ciudadana). Čeprav javnomnenjske ankete Moralesu še vedno napovedujejo največ glasov, bi okrnjena podpora lahko bila začetek konca njegove ­vladavine.