Od Ursule von der Leyen vemo, kaj lahko pričakujemo

Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem

Če ne bi bilo poplav, Ursula von der Leyen najbrž ne bi nikoli slišala za Črno niti je ne bi videla. Ob obisku poplavljenih območij sem jo doživela predvsem kot sočutno žensko.

Z njo smo se pogovarjali o tem, da pričakujemo pomoč EU, in obljubila nam je, da na Črno ne bo pozabila.

V videu, ki ga je posnela ob kandidaturi za predsednico evropske komisije, je tudi naša občina. V kadru je resda le za nekaj sekund, a spomnila se nas je.

Ko smo šli od ene poplavljene hiše do druge, se je pogovarjala z vsakim. Nekateri so se želeli z njo fotografirati in tudi to ji ni bilo težko. Ko se je naša olimpijka Nataša Lačen pri tem, ko se je želela rokovati s von der Leynovo, zakopala v mulj, ji je predsednica lastnoročno pomagala ven.

Zdelo se mi je, da sočustvuje z nami, da razume naše težave. Pred kratkim smo jo povabili ob Najevsko lipo. Iz njenega kabineta so nam odgovorili, da se običajno v zadnjem trenutku odloči, kam bo šla. Žal ni prišla. Verjamem, da zato, ker ima težave pri kandidaturi.

Sploh pa imamo ženske vedno težjo pot kot moški. Osebno Ursule von der Leyen ne poznam, a ob spremljanju politike EU menim, da jo vodi korektno. Vsaka politična odločitev naleti na odobravanje in nasprotovanje. Zdaj je Ursula von der Leyen v položaju, ko njenih odločitev številni ne odobravajo oziroma jim nasprotujejo, ker ne podpirajo njenega prepričanja. Če bi bil na njenem mestu kdo drug, bi ga ocenjevali drugače ...

Denis Mancevič, nekdanji diplomat

Pričakovana izvolitev Ursule von der Leyen za ponovni mandat na čelu evropske komisije ne bo prinesla bistvenih sprememb v dosedanjo politiko Evropske unije o podpori Ukrajini.

Ne samo da je bila politika nadaljevanja obsežne podpore Ukrajini pomemben del njene predvolilne kampanje, tu je še ocena, da je v smislu ukrajinske obrambe pred rusko agresijo treba zagotoviti precej več sredstev za evropsko obrambo in vzpostaviti resnično učinkovito evropsko vojaško industrijo, ki bo kos spremenjenim razmeram in potrebam.

Vemo, da je prav na oborožitveni del njenega političnega programa veliko kritik, a so evropske volitve jasno pokazale, da nasprotniki podpore Ukrajini in nadaljnjega oboroževanja (tako z leve kot desne) niso bistveno povečali vpliva v evropskem parlamentu. Tudi glasovanje o resoluciji za nadaljnjo podporo Ukrajini v novem sklicu parlamenta nakazuje razpoloženje med novoizvoljenimi poslanci.

Če pustimo ob strani politične formalnosti, kot je predlog Ursule von der Leyen za vzpostavitev funkcije komisarja za obrambo, bo uresničitev napovedane politike pomenila obsežna prerazporejanja sredstev znotraj evropskega proračuna in s tem povezane velike interese.

Gaja Brecelj, direktorica Umanotere

Od Ursule von der Leyen vemo, kaj lahko pričakujemo. Noče ukiniti zelenega prehoda, ki ga je postavila trdneje na strateško agendo za obdobje 2024–2029 v primerjavi z osnutkom agende, v katerem evropski zeleni dogovor sploh ni bil omenjen, ker razume, kaj EU čaka v nasprotnem primeru.

Treba pa se je zavedati, da so poslanci Evropske ljudske stranke, ki ji von der Leynova pripada, in desno od te, ki so se po zadnjih volitvah v evropski parlament številčno okrepili, v zadnjem petletnem mandatu dosegli najslabši rezultat pri glasovanju o zakonodaji za zaščito okolja in narave. Evropska mreža za podnebno ukrepanje CAN Europe, ki je naredila analizo volilnega vedenja političnih skupin v evropskem parlamentu, jih je uvrstila med fosile. Ti bodo še naprej zavirali ambicioznejši zeleni prehod.

Izbor predsednice evropske komisije je zelo pomemben, vendar je treba upoštevati sestavo celotnega evropskega parlamenta. Pomembno je tudi, kdo bo novi komisar za okolje ter koliko moči in vpliva bo imel. EU gre v primerjavi z drugimi celinami v smeri napredne okoljske politike in zelenega prehoda, a glede na ugotovitve znanosti je ta prehod treba pospešiti ne glede na preostale države sveta.

EU ima dolgoročen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in kratkoročen cilj zmanjšanja izpustov do leta 2030. V prihodnjih petih letih bo glede podnebne politike ključno opredeliti cilje zmanjšanja izpustov do leta 2040 in od njih preiti k akciji.

To postavlja vprašanje, kako zagotoviti pravičen in vključujoč podnebni prehod. EU je s tem namenom ustanovila socialni podnebni sklad, države pa bodo morale narediti nacionalne socialne načrte.