V nadaljevanju preberite:

Srednja Evropa se z ruskim napadom na Ukrajino februarja lani ni znašla le sredi varnostne krize, ampak tudi zrelostne preizkušnje, ki še vedno traja. Osvajalska vojna in brutalnost, s katero se je Vladimir Putin lotil obnavljanja ruskega imperija, je nekdanjim članicam Varšavskega pakta na najbolj nazoren način predočila črno-belo perspektivo prihodnosti, v kateri lahko izbirajo med liberalnimi vrednotami Zahoda in pogubnostjo »ruskega miru«.

Čeprav se je pred letom in pol velika večina držav instiktivno zatekla k prvi možnosti in odločno podprla Ukrajino v njenem boju proti agresorju, se je od takrat izkazalo, da v nekaterih srednjeevropskih državah sposobnosti reflektiranja niso dovolj močne, da bi prevladale nad intenzivnostjo ruske propagande, kaj šele nad privlačnostjo iliberalne demokracije.