Novinarski »narodni izdajalec«

V torek je bil v Rusiji velik dan, saj je predsednik Vladimir Putin odprl most, ki je povezal polotok Krim z novo domovino. Toda tamkajšnji mediji so posvetili skorajda več pozornosti drugemu dogodku, prav tako povezanemu z Ukrajino. Tega dne so zgodaj zjutraj v prostore ukrajinske podružnice ruske novičarske agencije Ria Novosti v Kijevu vdrli pripadniki specialne službe SBU, naslednice sovjetske KGB, izvedli preiskavo in odpeljali v pripor njihovega direktorja Kirila Višinskega.

Pozneje so iz SBU sporočili, da so pri preiskavi stanovanja novinarja, ki je ukrajinski državljan, odkrili tudi njegov ruski potni list, kar je samo po sebi kaznivo dejanje, saj v Ukrajini dvojno državljanstvo ni dovoljeno. Hkrati so pri njem našli rusko državno odlikovanje »Za vrnitev Krima«, ki ga je novinarju podelil Vladimir Putin. Zaradi tega so obtožili Višinskega sodelovanja pri »pripravi ruske aneksije ukrajinskega polotoka«.
 

»Hibridna informacijska vojna«

Po besedah tiskovne predstavnice SBU Olene Hitljanske so med preiskavo ugotovili, da je »agresorska država« izkoriščala agencijo za vodenje »hibridne informacijske vojne proti Ukrajini«, zato je »voditelj propagandističnega antiukrajinskega informacijskega vira« osumljen državne izdaje. Če bo obsojen, mu grozi do 15 let zapora, je pojasnil Ihor Ponočovni iz urada ukrajinskega generalnega tožilstva za Krim, ki je uradno pristojno za ta polotok, dejansko pa po njegovi priključitvi k Rusiji tam ne more delovati.

Namestnik direktorja SBU Viktor Kononenko je izjavil, da je Višinski spomladi leta 2014 deloval na Krimu, kjer da je s podrejenimi pripravljal gradiva, s katerimi je Moskva tedaj »upravičila« aneksacijo dela ukrajinskega ozemlja. »Zato mu je Putin podelil medaljo,« je dejal Kononenko. Po njegovih besedah je priprti novinar tudi po tem nadaljeval protiukrajinsko propagandno vojno, saj da je njegova agencija objavljala članke, ki so podpirali »proruske separatiste« na vzhodu države, za kar je menda iz Moskve na mesec dobil približno 100.000 evrov. V tej agenciji so delovali »nasledniki Goebbelsa«, se je odzval ukrajinski generalni tožilec Jurij Lucenko.

V Moskvi so se ostro odzvali na ukrajinski obračun z ruskimi novinarji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal povračilne ukrepe. »Če so postopki ukrajinskih pravosodnih organov kakorkoli povezani s profesionalno dejavnostjo teh sredstev množičnega informiranja, je to absolutno nezaslišano in škandalozno početje,« je dejal. Po njegovih besedah ni prvič, da ukrajinske oblasti tako ostro obračunavajo s svobodo govora.

»Z nestrpnostjo pričakujemo ostre in brezkompromisne odzive ustreznih mednarodnih organizacij,« je dodal. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministra Marija Zaharova je izjavila, da ukrajinske oblasti v Kijevu nimajo nobenega spoštovanja do mednarodnih medijev, katerih stališča niso pogodu Kijevu. Hkrati je kritizirala zahodne države in mednarodne organizacije, ki posvečajo premalo pozornosti napadom na medije v Ukrajini. Njen šef Sergej Lavrov je pozval ZDA in Ovse, naj komentirata početje ukrajinskih oblasti.
 

»Resna zaskrbljenost«

Njegov poziv ni naletel na gluha ušesa, le odziva sta bila precej različna. Predstavnik Ovseja za svobodo medijev Harlem Désir je izrazil »resno zaskrbljenost« zaradi vdora v prostore agencije Ria Novosti, aretacije novinarjev in preiskav njihov domov. »Ponavljam svoj poziv oblastem, naj se vzdržijo nepotrebnega omejevanja delovanja tujih novinarjev, ki vplivajo na prost pretok informacij in medijsko svobodo,« je izjavil francoski diplomat. Oblasti v Kijevu je opozoril, da jih helsinška listina obvezuje, da omogočijo varno in neovirano delovanje novinarjev in dopisnikov tujih medijev. Še večje ogorčenje nad početjem ukrajinskih oblasti je bilo slišati iz mednarodne organizacije Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) s sedežem v New Yorku.

»Ukrajinske oblasti pozivamo, naj nehajo nadlegovati in onemogočati ruske medije, ki delujejo v Ukrajini. V demokratični Ukrajini ni mesta za kriminalizacijo alternativnih novic in pogledov,« je povedala njihova koordinatorka za Evropo in srednjo Azijo Nina Ognjanova. Dogajanje v Ukrajini so komentirali tudi v Washingtonu, kjer je tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert izrazila »razumevanje« za ukrajinsko »zaskrbljenost« zaradi »intenzivne ruske propagande«. »Če pride do aretacij novinarjev ali preiskav medijskih hiš, mora to potekati skladno z zakonom. To pomeni tudi upoštevanje mednarodnih zakonov o varovanju človekovih pravic,« je dodala.