Novi del mavrične sestavljanke

Tri desetletja po koncu vojaške diktature Augusta Pinocheta je politična in družbena preobrazba Čila dosegla nov mejnik. Parlament je v torek potrdil zakon, ki lezbijkam in gejem omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitve otrok. Preden bo Čile postal sedma latinskoameriška država, ki je izenačila pravice homoseksualnih parov s heteroseksualnimi, mora zakon podpisati še odhajajoči predsednik Sebastián Piñera.

Niti koraka nazaj več

»Čile je naredil zgodovinski in odločilen korak do napredka in konsolidacije človekovih pravic istospolnih parov in družin, ki so bili brez izjeme diskriminirani [...] od nastanka države,« so zapisali pripadniki Gibanja za homoseksualno integracijo in osvoboditev (Movilh). Po njihovih besedah je sprememba »revolucionarna«, saj odpravlja homofobijo in heteronormativnost dosedanje definicije zakonske zveze.

Odpravo krivic je leta 2017 predlagala takratna socialdemokratska predsednica in aktualna visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet, junija letos pa se je v zadnjem govoru o stanju v državi za hitro potrditev zakonskega predloga presenetljivo zavzel tudi njen konservativni naslednik Piñera. Po daljšem zastoju je sprememba zakona dobila pospešek. Včeraj je zanj glasovalo 82 poslancev, 20 jih je bilo proti, že pred tem je zakon odobril tudi senat. S tem se je Čile pridružil približno 30 državam, ki gejem in lezbijkam ne odrekajo pravice do poroke. V regiji so podobno zakonodajo na nacionalni ravni najprej sprejeli v Argentini, pozneje pa tudi v Braziliji, Urugvaju, Kolumbiji, Ekvadorju in lani v Kostariki. Izenačitvi pravic je naklonjeno tudi javno mnenje. Raziskava agencije Ipsos je pokazala, da zakon podpira 63 odstotkov Čilencev. V Južni Ameriki so višjo podporo namerili le v Argentini.

63 odstotkov Čilencev podpira legalizacijo istospolnih porok. FOTO: Ivan Alvarado/Reuters

Socialne spremembe in volitve

Devetnajstmilijonski Čile, ki je veljal za laboratorij neoliberalnih idej, se v zadnjem času spoprijema z vrsto zahtev po političnih, ekonomskih in družbenih spremembah. Te so dosegle vrhunec z množičnimi protesti leta 2019, ki so med drugim vodili v oblikovanje nove ustave, s katero nameravajo nadomestiti aktualno iz časov Pinochetove diktature.

Skrivnost čilskega cepilnega uspeha

In vendar je država, če je soditi po predsedniški volilni kampanji, precej polarizirana. Potem ko so v prvem krogu odpadli zmernejši kandidati, sta se v drugega uvrstila skrajni desničar José Antonio Kast in nekdanji levičarski študentski aktivist hrvaško-katalonskih korenin Gabriel Boric. Naslednik nepriljubljenega predsednika Piñere, ki bo svoj drugi mandat sklenil marca prihodnje leto, bo znan 19. decembra. Ankete kažejo na bolj ali manj tesen izid, manjšo prednost pa dober teden pred volitvami pripisujejo Boricu.