New York Times proti Joeju Bidnu

Po katastrofalnem prvem soočenju z republikanskim izzivalcem Donaldom Trumpom demokratskega predsednika Joeja Bidna k umiku iz predsedniške tekme poziva tudi levo usmerjeni New York Times. »Za služenje svoji državi bi moral predsednik Biden zapustiti tekmo,« je zapisal uredniški odbor mednarodno vplivnega časopisa, potem ko so se proti predsedniku že obrnili številni doslej zvesti kolumnisti kot Paul Krugman, Thomas Friedman in Nicholas Kristof.

»Predsednik Biden je stave na tokratnih novembrskih predsedniških volitvah pogosto in upravičeno opisoval nič manj kot prihodnost ameriške demokracije,« so zapisali pri enemu največjih ameriških časopisov. Donald Trump se je po njihovem mnenju izkazal za pomembno nevarnost tej demokraciji, za nepredvidljivo in vase zavarovano figuro, nevredno zaupanja javnosti. »Sistematično poskuša spodkopati integriteto volitev, njegovi privrženci so javno razglašali, da mu bo agenda 2025 dala moč za izvajanje najbolj skrajnih obljub in groženj. Če se bo vrnil na oblast, se je  zaobljubil, da bo predsednik druge vrste, neobrzdan z zavorami oblasti, vgrajenimi v ameriški politični sistem. Gospod Biden je govoril, da je kandidat z največjimi možnostmi za spopad s to grožnjo tiranije in njen poraz, njegovi argumenti v večini temeljijo na dejstvu, da je Trumpa porazil leta 2020. To ni več zadostna utemeljitev letošnjega Bidnovega imenovanja za demokratskega predsedniškega kandidata.«

Po prepričanju uredniškega odbora New York Timesa od volivcev ni več mogoče pričakovati ignoriranje tistega, kar so vsi videli na prvem televizijskem soočenju s Trumpom: da Biden ni več isti kot pred štirimi leti. »Predsednik je bil v četrtek zvečer videti senca velikega državnega uslužbenca. Le s težavo je odgovarjal na Trumpove provokacije, le s težavo je Trumpa klical na odgovornost za njegove laži, neuspehe in srhljive načrte. Ne le enkrat je le s težavo končal stavek.« Biden je bil po mnenju New York Timesa občudovanja vreden predsednik, ki je državo povedel v blagostanje ter začel naslavljati dolgoletne izzive in celiti rane, ki jih je po njihovem prepričanju povzročil Trump.

Prejšnji republikanski predsednik in ponovni predsedniški kandidat Donald Trump je bil v četrtek zvečer videtI energičen in podkovan. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters

Zdaj naj bi bili drugi demokratski politiki boljša alternativa drugemu Trumpovemu predsedovanju, pa čeprav se pri New York Timesu zavedajo, da je takšna sprememba tako pozno v predvolilni kampanji zahtevna. Opravičujejo jo z resnostjo Trumpovega izziva »vrednotam in ustanovam te države in nezadostnostjo gospoda Bidna za soočenje z njimi.« Ne verjamejo, da je bil za njegov slab nastop kriv prehlad. »Demokrati, ki so se doslej uklanjali Bidnu, morajo najti pogum za nalivanje čiste resnice voditelju stranke.«

Politik od daljnega leta 1973, ko je v senatu prvič predstavljal Delaware, pa se, kot kaže, ne misli predati. »Zadnjič, ko uredniški odbor New York Timesa ni podprl Joeja Bidna, se je zanj končalo kar dobro,« je organizatorki četrtkovega soočenja televizijski družbi CNN ocenil neimenovani predsednikov višji svetovalec. In res so se pri New York Timesu med demokratskim izbiranjem predsedniškega kandidata leta 2020 zavzeli za senatorki Amy Klobuchar in Elizabeth Warren, ki sta na koncu odločilno pomagali Bidnu. Odnosi newyorškega dnevnika z Bidnom so bili napeti že pred odmevnim pozivom na izstop iz tekme. Januarja so člani predsednikove predvolilne kampanje na srečanju z novinarji  kritizirali njihovo pisanje, aprila je Politico poročal, da demokratska Bela hiša od vseh publikacij najmanj ceni poročanje New York Timesa.

»Pomnite moje besede, Biden ne bo demokratski imenovanec,« se je s svojo oceno oglasila nekdanja republikanska predsedniška kandidatka Nikki Haley in svojo stranko posvarila, naj se pripravi. V ameriški javnosti že kot požar širijo ugibanja, kdo bi lahko nadomestil Bidna, če bi ga demokratski veljaki prepričali k odstopu od ponovne predsedniške kandidature. Večina soglaša, da to ne bo podpredsednica Kamala Harris, ki je še manj priljubljena od njega, čeprav si ne predstavljajo, kako bi lahko v stranki, ki tako ceni ne-belske in ne-moške identitete, odslovili političarko afriških in azijskih korenin. Za ene bi bila edina alternativa nekdanja prva dama Michelle Obama, ki pa se je vsaj doslej otepala prigovarjanj za ponovno selitev v Belo hišo. Menda ima tudi zamere do Bidnove rodbine. Njena tesna prijateljica naj bi bila prva žena predsednikovega sina Hunterja Kathleen Buhle, s katero naj bi Bidni grdo ravnali.

Za enega neuradnih Bidnovih prestolonaslednikov je doslej veljal kalifornijski guverner Gavin Newsom,  ki pa izraža veliko zvestobo 81-letnemu predsedniku. Ovira bi lahko bile posledice vladanja 56-letnega daljnega sorodnika prejšnje demokratske predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi, saj se prebivalci »zlate države« zaradi draginje in kriminala množično izseljujejo. Med politiki, ki bi se lahko bolje pomerili s Trumpom, omenjajo tudi guvernerko Michigana Gretchen Whitmer in pensilvanskega guvernerja Josha Shapira.

Ceno za podcenjevanje polovice ameriških volivcev, ki trpijo zaradi dolgoletnega zanemarjanja interesov delavskega razreda, je leta 2016 plačala že propadla demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. FOTO: Vital Voices Global Partnership Via Reuters

Demokrati pa - zavestno ali ne - spet pozabljajo na privlačnost Trumpovih argumentov za polovico ameriških volivcev, po treh in pol letih Bidnove vladavine morda za še več.  Kdorkoli bo na koncu njihov predsedniški kandidat ali kandidatka, bi moral prenehati z obkladanjem z lažnivcem ali še huje, moralo potepuške mačke, kot si je med četrtkovo debato dovolil Biden. Državljani namesto tega zahtevajo konkretno razpravo o svoji prihodnosti in mnogi med njimi ne pritrjujejo levici, ki verjame, da so velikopotezni Bidnovi programi za obnovljive energetske vire, krepitev socialne države in še marsikaj sami po sebi nekaj dobrega. Prinesli so namreč tudi veliko draginjo in gigantsko povečanje državnega dolga, zato se mnogi Američani še z večjo naklonjenostjo spomnijo Trumpovih let v Beli hiši pred izbruhom pandemije covida-19. Njegovi klasični ukrepi reaganomike so poskrbeli za visoko zaposlovanje in solidno rast, v svetu ni bilo novih vojn in ameriške meje niso bile odprte milijonom tujih prišlekov. 

Šibka točka nekdanjega republikanskega predsednika, ki je vrhovno sodišče okrepil s tremi konservativnimi sodniki, je še naprej pravica do umetne prekinitve nosečnosti, a je Trump tu zmernejši od številnih konservativcev. Demokratsko prepričanje, da lahko proti njemu uporabljajo vsa sredstva, se je maščevalo po obtožnicah demokratskih tožilcev, ki mu skupaj grozijo z več kot 700 leti zapora: 78-letni republikanski prvak se je  po razglasitvi takšne »pravne vojne« močno okrepil na raziskavah javnega mnenja.